Na TV Slovenija odpovedali časopisje

Samo nenačitan novinar je dober novinar

V informativnem programu TV Slovenija so od novega leta naprej presenečeni: novinarji so želeli, kot vsak delavnik, pregledati dnevno časopisje, ki ga nujno potrebujejo pri svojem delu. Ampak zgodilo se je, da od 1. januarja nimajo več naročenega ne dnevnega in tudi ne tedenskega!

Kako je možno, da so novinarji glavnega in najpomembnejšega medija v državi čez noč ostali brez ključnih virov informacij resnega tiska in brez »osnovnega delovnega sredstva«, kot se sprašujejo v Kolektivu informativnega programa, ki ga tvori več kot 140 zaposlenih? Doslej smo že večkrat videli, da se je vladajoča politika odločila za radikalne reze pri naročilih časopisja. V času Janševih vlad se je to dogajalo z mediji, ki jim niso ustrezali zaradi prevelike kritičnosti. Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je, recimo, na mariborski občini svojčas odpovedal Večer iz istega razloga. Ampak iz nekakšnega maščevanja si to nespametno privoščijo politiki, ne pa medijske hiše.

Dilema motiva

Tokratni poseg je drastičen in nas pripelje do dveh dilem: zakaj bi vodstvo javnega zavoda, če je pri zdravi pameti, storilo kaj takega? Razen če sledi čisto jasni agendi uničenja medija, ta pa najbrž res ni mogla nastati v novinarskih vrstah, ampak izključno med političnimi kreatorji igre v ozadju? S tem dobimo še eno posredno potrditev teze o intenzivni politizaciji javne radiotelevizije. Končno bi se tak scenarij destrukcije ujel z idejo sprejetega programskoprodukcijskega načrta, po kateri se bo informativni program pretežno preselil na manj gledani drugi kanal, pri čemer nihče ne ve, kako bi to lahko bilo koristno zanj in za gledalce.

Naslednja dilema je čisto novinarska: bodo ob takšnem radikalno škodljivem koraku zaposleni sploh še lahko profesionalno odlični pri svojem delu in s tem konkurenčni drugim medijem? Iz odgovora Jadranke Rebernik, vršilke dolžnosti informativnega programa, glede katere isti kolektiv žal ne želi izreči zahteve po tem, da potrebuje njihovo pozitivno soglasje in mnenje, sledi pojasnilo o ekonomskih rezih. Urednica je zapisala, da so Dnevnik, Delo in Večer zavrnili pogajanja o zmanjševanju stroškov. K temu je dodala, da časopisi za televizijske novinarje že več kot 15 let niso več osnovno delovno sredstvo, »saj gre za novice, ki so se zgodile prejšnji dan«. Torej je časopisje po njenem mnenju zastarel vir informacij, pravšnji pa je splet in televizijske ter radijske informativne oddaje tekočega dne. K temu je Rebernik navrgla še navodilo, da ima informativni program po tri časopise in enako število gesel za splet, vendar so časopisi »zbrani na točno določenem mestu v desku in pri tajnici«. Članek se lahko fotokopira, še dodaja, in »gesla se delijo po potrebi«.

Glede na to, da se novo vodstvo po meri Janševe oblasti zgleduje pri BBC-ju, je več kot očitno, da ob uvedenih restrikcijah pri dostopu do časopisja lahko samo nenačitan in nerazgledan novinar pripomore k slovenskemu odlitku BBC-ja!

Korenčki in palica

Janši je v relativno kratkem času uspelo vzpostaviti nadzor nad RTV hišo, in sicer v organih zavoda, nadzornem in programskem svetu, obenem pa skozi nastavitev politično lojalne linije vodstva. Zaradi tega so nenadoma utihnile vse njegove permanentne tviteraške in druge žaljive kritike na njen račun, saj se ne spodobi napadati svojih. Zanimivo bo spremljati, na kakšen način bodo tokrat poskušali podjarmiti Radio Slovenija.

Gotovo pa lakajski novinarji v RTV hiši svojim političnim botrom poročajo, da so glavne sobane v njej sicer osvojene, vendar si večine novinarjev ne bo mogoče čisto pokoriti. Kar lahko storijo nastavljeni lojalni kadri, pravoverni ljubitelji političnega škornja, je bolj v domeni ponujanja korenčkov in palic. Nenavaden vzpon zakoncev Zupan sodi v to kategorijo: nova varuhinja je nepričakovano postala Marica Uršič Zupan, ki je žena novinarja Florjana Zupana, vendar nikoli poprej zaposlena v hiši, medtem ko je sam postal namestnik urednice Jadranke Rebernik. Komu zaupati, če ne svojim?

Na podoben način se z »nakupovanjem« delijo uredniška mesta ali odstavlja nekatere novinarje kar po elektronski pošti, med drugimi voditeljico TV Dnevnika Elen Batista Štader, spet tretje pa se bo pospremilo v penzijo z bogatimi odpravninami. Vse v skladu s principom nagrajevanja in kaznovanja. V kakšni meri nastavljeni vodilni, direktorji, uredniki, nadzorniki in svetniki na radioteleviziji sledijo premišljenim dolgoročnim agendam ali preprosto tipajo, kako izpolniti želje svojim gospodarjem, ni mogoče decidirano reči. Razvoj dogodkov pa bo za nazaj zanesljivo pokazal, koliko načrtovanosti je v trenutnem dogajanju.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**