Jedrsko zelena

Evropska komisija je zadnji dan minulega leta državam članicam EU poslala osnutek dokumenta s predlogom, da bi pridobivanje energije v jedrskih in plinskih elektrarnah ob izpolnjevanju določenih pogojev označili za »zeleno« oziroma trajnostno naložbo. Da je komisija ravno 31. decembra začela posvetovanje o predlogu, ki ga celo sama označuje za »kompleksnega in občutljivega.«

Po predlogu bi bila gradnja novih jedrskih elektrarn priznana kot zelena, če bi bilo gradbeno dovoljenje izdano do leta 2045, poleg izpolnjevanja drugih pogojev pa bi države morale imeti ne samo zmogljivosti za skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ampak tudi izdelan podroben načrt za ureditev shranjevanja visokoradioaktivnih odpadkov. Plinski projekti naj bi bili zeleni in upravičeni do zelenega financiranja zlasti glede na količino izpustov ogljikovega dioksida. Pri komisiji poudarjajo, da je namen predloga »usmerjati in mobilizirati zasebne naložbe v dejavnosti, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti v prihodnjih 30 letih ter določiti energetske dejavnosti, ki državam članicam z različnim energetskim ozadjem omogočajo prehod v podnebno nevtralnost«.

A novoletni predlog evropske komisije, ki ga odobrava zlasti Francija, je že bil deležen ostrih kritik Nemčije, ki namerava letos zapreti še zadnje tri delujoče jedrske elektrarne, in Avstrije. »Če se bodo ti načrti uveljavili v takšni obliki, bomo tožili,« je že 1. januarja kar prek Twitterja napovedala avstrijska ministrica za varovanje okolja Leonore Gewessler.

Kaj pa Slovenija? Z ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec (NSi), odgovarjajo, da podpirajo vključitev jedrske energije in zemeljskega plina v taksonomijo EU za trajnostne gospodarske dejavnosti: »Slovenija je kot jedrska država zagovornica jedrske energije.« Tako stališče minister Vrtovec pripisuje Sloveniji, čeprav se o njem državljani nikoli do zdaj nismo izrekli. Ravno pod ministrom Vrtovcem je sicer družba Gen dobila energetsko dovoljenje za drugi blok Jedrske elektrarne Krško, s čimer se je začel postopek umeščanja v prostor in torej nov korak k naložbi.

Kakšno mnenje pa imajo o predlogu komisije stranke, ki zagovarjajo zelene politike (ali se same označujejo za take)? »Predloga evropske komisije ne podpiramo. Je povsem v nasprotju z Evropskim zelenim dogovorom ter sklepom Podnebne konference v Glasgowu in je rezultat netransparentnega lobiranja in pritiskov Francije s podporo Poljske, Slovenije ter držav južne in vzhodne Evrope,« odgovarjajo iz Vesne – zelene stranke, ki sta jo nedavno s podporniki ustanovila okoljska aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl. »Jedrske energije nikakor ne razumemo kot zelene in tako poimenovanje vidimo kot zeleno zavajanje (greenwashing). Tehnologija pridobivanja jedrske energije prinaša velika okoljska tveganja tako za ljudi kot celotne ekosisteme. Predlog glede nadaljevanja kurjenja plina pa ocenjujemo kot nesprejemljiv,« so dodali.

Iz odgovora stranke Zelenih Slovenije, ki jo vodi Andrej Čuš, v sedanji vladi sicer državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Zdravka Počivalška, stališče do predloga Bruslja ni jasno: »Jedrska energija ni zelena energija, ima pa nižji ogljični odtis.« Na vprašanje, ali podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, pa so odgovorili: »Že dolgo imamo isto stališče in menimo, da je treba odločitev o tem sprejeti na referendumu.«

Nad predlogom Evropske komisije so »zgroženi« še v eni zeleni stranki v Stranki mladih – Zeleni Evrope, odgovora od lani spomladi nastale Stranke zelenih dejanj ZDE.J, ki jo vodi nekdanji okoljski minister Jure Leben, nismo prejeli.