DK, STA

10. 1. 2022  |  Družba

Sodišče vrtove ob Plečnikovem stadionu prisodilo Fondovim blokom

Parcelo je Mestna občina Ljubljana (Mol) kot svoj delež vložila v projekt Bežigrajski športni park (BŠP)

Fondovi vrtovi poleti

Fondovi vrtovi poleti
© Karmen Stariha

Sodišče je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča, ki so ga prebivalci naselja Fond začeli jeseni 2009, parcelo z vrtovi prisodilo naselju. To parcelo je Mestna občina Ljubljana (Mol) kot svoj delež vložila v projekt Bežigrajski športni park (BŠP). Na sklep na prvi stopnji je mogoča pritožba.

Kot je v imenu Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš sporočila Karmen Stariha, prebivalci odločitev sodišča pozdravljajo. Dodajajo, da so "takšen izid 12-letnega postopka pričakovali, saj je skladen z zakonom, do iste ugotovitve, namreč da parcela z vrtovi pripada naselju, pa sta prišla tudi oba sodna izvedenca, ki sta v preteklih letih v postopku pa nalogu sodišča podala svoji mnenji".

Fondovi vrtovi predstavljajo posebno krajinsko-arhitekturno dediščino Ljubljane in Slovenije, saj gre za edine znane urbane vrtove v Ljubljani, ki so bili predvideni že v gradbenem načrtu in jih prebivalci obdelujejo neprekinjeno že več kot 80 let. Koncept gradnje stanovanj s pripadajočimi vrtovi, kot v naselju Fond, se postavlja ob bok naprednim arhitekturnim rešitvam v številnih evropskih mestih od časa pred drugo svetovno vojno pa vse do danes, v sporočilu za javnost navaja Koordinacijski odbor stanovalcev Fondovih hiš.

Od leta 2010 sta sicer glede navedenega zemljišča pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala dva postopka. Karmen Stariha je pojasnila, da sta bila postopka nato združena in da se odločitev sodišča nanaša na vsa predlagana zemljišča v naselju.

Kot so še zapisali, je takšna arhitektura danes ponovno tudi v skladu z najnovejšimi trendi in najsodobnejšimi načeli trajnostnega razvoja ter samooskrbe v mestih. Kot zelena površina Fondovi vrtovi pomagajo blažiti tudi vročinske ekstreme, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Po načrtih projekta BŠP bi to parcelo investitorji pozidali.

Od leta 2010 sta sicer glede navedenega zemljišča pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani potekala dva postopka. Karmen Stariha je za STA pojasnila, da sta bila postopka nato združena in da se odločitev sodišča nanaša na vsa predlagana zemljišča v naselju.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ti predvidevajo ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje - hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.

Urbanistična zasnova

Urbanistična zasnova

Marca lani je ministrstvo za okolje in prostor MOP družbi BŠP zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Kot so pojasnili, so zavrnilno odločbo izdali, ker projekt ni skladen s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Vendar je bila, kot je novembra lani za STA zapisal Jure Leben, bivši minister za okolje in prostor, ki je septembra 2019 prevzel vodenje projekta BŠP, vložena pritožba na upravno sodišče glede odločitve MOP v integralnem postopku.

Novembra lani je ljubljanski mestni svet tudi za pet let podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta BŠP na območju Plečnikovega stadiona s Pečečnikovo družbo Elektronček in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.