DK, STA

 |  Svet

Pesnica in borka za državljanske pravice na kovancu

Prvi od kovancev za 25 centov v sklopu programa ameriških žensk na kovancih

Maya Angelou

Maya Angelou
© Wikimedia Commons

Ameriška kovnica je predstavila prvega od kovancev za 25 centov, ki jih bo v sklopu programa ameriških žensk na kovancih za četrt dolarja (American Women Quarters Program) izdala med letoma 2022 in 2025. Na njem je podoba temnopolte ameriške pesnice, pisateljice in borke za državljanske pravice Maye Angelou.

Program je namenjen obeležitvi dosežkov in prispevkov žensk k razvoju in zgodovini ZDA. Ameriška kovnica bo do leta 2025 letno izdala do pet kovancev za 25 centov. Na prednji strani bodo ohranili podobo Georgea Washingtona, na zadnji strani bodo podobo orla nadomestile podobe žensk.

Ob predstavitvi kovanca s podobo Maye Angelou je namestnica direktorja Ameriške kovnice Ventris Gibson po pisanju francoske tiskovne agencije AFP dejala: "V čast mi je, da lahko predstavim prve kovance, posvečene ameriškim ženskam in njihovemu prispevku k ameriški zgodovini." Dodala je, da je vsak izmed kovancev za leto 2022 oblikovan tako, da odraža širino in globino dosežkov, ki jih obeležuje omenjeni program: "Maya Angelou, ki je upodobljena na hrbtni strani prvega kovanca v seriji, je navdihovala in spodbujala z besedami."

Na kovancih, ki bodo izšli v letošnjem letu, bodo še Sally Ride, prva Američanka, ki je poletela v vesolje, Wilma Mankiller, prva ženska, ki je vodila ljudstvo Cherokee, Nina Otero-Warren, vodja gibanja za volilno pravico v Novi Mehiki, in Anna May Wong, ameriška filmska zvezda kitajskega rodu, še piše AFP.

Ameriška finančna ministrica Janet Yellen je povedala, da je "ponosna, da kovanci slavijo prispevek nekaterih najznamenitejših ameriških žensk". "Vsakič, ko preoblikujemo naš denar, imamo priložnost povedati nekaj o naši državi - kaj cenimo in kako smo napredovali kot družba," je dodala.

Maya Angelou se je rodila 4. aprila 1928 v St. Louisu kot Marguerite Johnson. Odraščala je v Arkansasu. Bila je pesnica, zgodovinarka, pisateljica, igralka, dramatičarka, borka za državljanske pravice, producentka in režiserka.

© Wikimedia Commons

Predavala je po ZDA in v tujini. Od leta 1981 je bila redna profesorica na univerzi Wake Forest. Napisala je sedem avtobiografij. Med njimi je najbolj poznana prva z naslovom I Know Why the Caged Bird Sings, v kateri se je osredotočila na otroštvo in zgodnjo mladost. V slovenščini je dostopna njena knjiga esejev Nove poti.

Prejela je številne nagrade, med njimi Pulitzerjevo nagrado za številne prispevke v revijah. Na prošnjo predsednika Billa Clintona je napisala in recitirala pesem ob njegovi razglasitvi za predsednika leta 1993.

Na kovancih, ki bodo izšli v letošnjem letu, bodo še Sally Ride, prva Američanka, ki je poletela v vesolje, Wilma Mankiller, prva ženska, ki je vodila ljudstvo Cherokee, Nina Otero-Warren, vodja gibanja za volilno pravico v Novi Mehiki, in Anna May Wong, ameriška filmska zvezda kitajskega rodu, še piše AFP.

GNGyVsxgfi8

JVGHSQ2hetw

sDxarYrOQgE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.