IK, STA

18. 1. 2022  |  Politika

»Položnice, ki jih ljudje prejemajo, so tudi za 100 odstotkov višje«

Vlada ni odreagirala, pomoči ljudem ni, zato poslanci SD, LMŠ, Levice in SAB zahtevajo sklic izredne seje Državnega zbora na temo energetske revščine

Poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB zahtevajo sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali njihov predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki predvideva uvedbo energetskega dobropisa oz. vavčerja v višini 150 evrov za socialno ogrožene. Predlog zakona bo v četrtek obravnaval odbor DZ za delo.

Kot je v današnji izjavi za medije v Ljubljani poudaril poslanec SD Soniboj Knežak, se energija nenormalno draži, ne le pri nas, ampak v celi Evropi. Tisto, kar je vlada še oktobra napovedovala, da je to anomalija, ki jo bo uredil trg sam, pa se je izkazalo, da temu ni tako.

"Danes smo v januarju. Položnice, ki jih ljudje prejemajo, so bistveno višje od tistega, kar smo mi predvidevali. Ne govorimo o 30 ali 40 odstotkih, ampak o 100 in več odstotkih, kar za veliko večino ljudi predstavlja veliko obremenitev," je opozoril.

"Danes smo v januarju. Položnice, ki jih ljudje prejemajo, so bistveno višje od tistega, kar smo mi predvidevali. Ne govorimo o 30 ali 40 odstotkih, ampak o 100 in več odstotkih, kar za veliko večino ljudi predstavlja veliko obremenitev."

Soniboj Knežak,
poslanec SD

Spomnil je, da je državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok na novembrski seji pojasnil, da imajo pripravljen predlog, ki naj bi zajemal okoli 66.000 prejemnikov t.i. energetskega vavčerja v višini 150 evrov. Po dobrem mesecu dni vladne rešitve še ni.

"Skratka, vlada ni odreagirala, pomoči ljudem ni. Kurilna sezona se je začela oktobra, danes smo v januarju, ko je že več kot polovica sezone nekako pri kraju," je dodal.

Ker se vlada ni odzvala, so pripravili predlog zakona o energetskih vavčerjih, ki so ga po Knežakovih pojasnilih popolnoma uskladili z nekaterimi dobrimi praksami vlade, kar se tiče pomoči, denimo pri turističnih bonih. "Predlagali smo popolnoma iste postopke, ker se zavedamo, da mora biti pomoč hitra. Zakon je razmeroma hitro izvršljiv, v 14 dneh bi lahko stopil v veljavo oz. bi lahko začeli z izplačili zneskov," je dodal.

Opozicijski poslanci so sicer predlog pomoči razširili, vanj so vključili še prejemnike otroških dodatkov in nekatere druge socialno šibke skupine. Skupno predlog tako zajema približno 275.000 prejemnikov.

Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine predvideva uvedbo energetskega dobropisa oz. vavčerja v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.

Da bi upravičenci lahko ukrepe pomoči uporabili še v zimskem času, bi bilo treba čim hitreje sprejeti zakonski predlog, zato predlagajo obravnavo na izredni seji DZ, s čimer se bo pospešil tudi postopek obravnave zakona. Tega bo v četrtek obravnaval odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Knežak je sicer spomnil, da je EU oktobra ocenila, da bo verjetno energetska kriza daljša, kot so predvidevali, zato je tudi oblikovala navodila okoli pomoči, ki bi jih države lahko namenile gospodarstvu in posameznikom za blažitev. Pomoč je možna pod tremi pogoji: da mora biti pomoč ciljno usmerjena, namenska in da mora biti iz posebnih virov, ne iz proračuna. Pri nas po njegovih besedah pride v poštev podnebni sklad.

EU je med možnostmi za blažitev rasti cen energentov omenila tudi začasno znižanje omrežnin in dajatev. "In kaj je naredila v zvezi s tem naša vlada?" se je vprašal poslanec SD in si odgovoril, da je vlada Janeza Janše s 1. januarjem dvignila omrežnine za distribucijski sistem električne energije za 14 odstotkov. "Danes ni pomoči, skratka situacija je več kot alarmantna," je sklenil.

Poslanci SD, LMŠ, Levica in SAB poleg obravnave omenjenega zakona na izredni seji DZ želijo tudi obravnavo predlogov novel zakona o delovnih razmerjih in zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki sta tudi vložena v zakonodajni postopek. Cilj predlaganih novel je skrajšanje obdobja nadomestila za bolezen oz. poškodbo, ki se izplačuje v breme delodajalca s sedanjih 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela na 20 dni za posamezno odsotnost z dela, a največ 80 delovnih dni v koledarskem letu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.