KPK: »Zaradi korupcije v Sloveniji izgubljamo vsi skupaj na vseh ravneh«

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) opozarja, da zaznava korupcije v Sloveniji odraža to, da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik

Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ni preseneča, da se je Slovenija v indeksu zaznave korupcije za leto 2021, ki ga je objavil Transparency International, odrezala najslabše po letu 2013. "Rezultat odraža to, na kar na komisiji že ves čas opozarjamo - da je razkorak med teorijo in prakso v preprečevanju korupcije prevelik," so zapisali.

Slovenija je na lestvici, ki jo je danes objavila organizacija Transparency International, nazadovala za tri točke na 57 oz. je padla s 35. na 41. mesto. Povprečna ocena držav članic EU v letošnjem indeksu je 64 točk, s čimer je Slovenija tako zopet v spodnji polovici ocenjenih držav unije.

"Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda," so poudarili v KPK in dodali, da rezultati indeksa kažejo, da tudi gospodarstveniki, analitiki in strokovnjaki zaznavajo, da se v javnem sektorju izgubi veliko denarja.

"Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh - na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja," so opozorili.

Za izboljšanje stanja na področju korupcije morajo biti aktivnosti po mnenju komisije zasnovane tako kratko- kot dolgoročno. Kot ključna projekta z učinki na dolgi rok so izpostavili projekt Integriteta in prenovo resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji.

"Posledično vsi skupaj izgubljamo na vseh ravneh - na področjih zdravstva, sociale, izobraževanja, pri hitrejšem razvoju države oziroma pri dvigu kakovosti življenja."

Prvi je, kot so pojasnili v sporočilu za javnost, skupni cilj generacij, v katerem za odgovorno in integritetno ravnanje posameznikov v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, zavodom za šolstvo ter vzgojno-izobraževalnimi ustanovami soustvarjajo vsebine za odgovorne državljane že od malih nog.

Prenova resolucije pa bi določila politiko in sprejela programe na področju preprečevanja korupcije. "Politična volja pri nujni prenovi tega strateškega dokumenta bo pokazatelj pripravljenosti odgovornih na spremembe," so ob tem izpostavili v komisiji.

Za kratkoročno izboljšanje stanja pa so po oceni KPK nujne učinkovite nadzorne institucije, med njimi tudi komisija. "Učinkoviti pa smo lahko le, če so naše ugotovitve spoštovane in imajo prave posledice. Če teh ni, če naše ugotovitve izzvenijo v prazno, so ignorirane ali celo sprožajo plaz neosnovanih diskreditacij, se to lahko odraža le v nižanju demokratičnih standardov in porastu zaznave korupcije," so poudarili.

"Že v tednu boja proti korupciji ob koncu leta 2021 smo opozorili, da se v Sloveniji po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega bruto domačega proizvoda."

Supervolilno leto, ki je pred nami, je po oceni KPK priložnost za vse, ki bodo krojili slovenski politični prostor, da besede prenesejo v dejanja, s svojim delovanjem drugim predstavljajo zgled ter prispevajo h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti.