STA

 |  Politika

Ugotovitve komisije, ki preiskuje vladne ukrepe, zahtevajo naznanitev več sumov kaznivih dejanj

Predsednik komisije DZ je dejal, da se je vlada Janeza Janše pri sprejemanju proticovidnih ukrepov pogosto sklicevala na stroko, stroka pa je na številnih zaslišanjih potrdila, da ni bila slišana

Bojana Beović v družbi predsednika vlade Janeza Janše in direktorja NIJZ Milana Kreka© arhiv Mladine / Gov.si

Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović v družbi predsednika vlade Janeza Janše in direktorja NIJZ Milana Kreka
© arhiv Mladine / Gov.si

Ugotovitve komisije DZ, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane vladne ukrepe, zahtevajo naznanitev več sumov kaznivih dejanj, je ocenil predsednik komisije Robert Pavšič. Zoper v torek zaslišanega Klemna Nicolettija pa so člani komisije predlagali sankcije. Slednji v torek namreč ni želel odgovarjati na vprašanja.

Pavšič je dejal, da se je vlada Janeza Janše pri sprejemanju proticovidnih ukrepov pogosto sklicevala na stroko, stroka pa je na številnih zaslišanjih preiskovalne komisije DZ potrdila, da ni bila slišana.

To je po besedah predsednika komisije na zaslišanju v torek potrdil tudi nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je dejal, da je "bila stroka večkrat podaljšana roka vlade". Ob tem je Gantar pojasnil, da je zdravstveno ministrstvo z raziskavo javnega mnenja ugotovilo, da je zaupanje ljudi v ukrepe in vlado nizko. Sam je zato zagovarjal odstop celotne vlade.

Pavšič kot pomembno izpostavlja tudi Gantarjevo navedbo, da je odločitev o uvedbi množičnega hitrega testiranja na koronavirus sprejel predsednik vlade Janša, prav tako naj bi slednji osebno usmerjal oblikovanje strategije cepljenja proti covidu-19.

Ugotovitve komisije zaradi "zavestnega vtikanja enega človeka v obvladovanje epidemije mimo mnenj stroke" zahtevajo naznanitev sumov več kaznivih dejanj, je dejal. O tem člani komisije sicer še niso razpravljali.

So pa na predlog Pavšiča člani predlagali sankcije zoper drugega vabljenega na torkovo zaslišanje, enega od lastnikov podjetja Majbert Pharm Klemna Nicolettija. Za kakšne sankcije gre, Pavšič ni razkril. Je pa spomnil, da je Nicoletti na seji na vprašanja komisije ni želel odgovarjati, odzval se ni niti na ponujeno možnost zaprtja seje za javnost.

Majbert Pharm je državi decembra 2020 prodal večjo količino hitrih testov za množično testiranje. Pogodbo je podpisal takratni zdravstveni minister Tomaž Gantar, ki je kmalu zatem odstopil. Na zaslišanju v torek je dejal, da pri razpisu za nakup testov ni sodeloval. Teste je verificiral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH).

Nekdanja zaposlena na NLZOH virologinja Metka Paragi je na zaslišanju pred komisijo poudarila, da so bili hitri testi omenjenega podjetja neustrezni za hitro testiranje na koronavirus, NLZOH pa je kljub temu njihovo ustreznost potrdil in uporabo testov priporočil vladi.

Direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik pa je pred komisijo zavrnila očitke, da naj bi bila verifikacija opravljena nestrokovno. Pojasnila je, da so pri verifikaciji upoštevali strokovne kriterije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so ob pomoči kriminalistov Policijske uprave Celje 14. decembra lani opravljali hišne preiskave v zasebnih in poslovnih prostorih ter zasegli elektronske podatke in predmete na 12 lokacijah zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Neuradno so bile hišne preiskave povezane z verifikacijo hitrih testov Majbert Pharma.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.