Humanitarno pomoč pogojujejo s spoštovanjem človekovih pravic

Zahodni diplomati so v torkovem pogovoru z delegacijo talibanskega režima v Oslu ponovno dostavo humanitarne pomoči Afganistanu vezali na izboljšanje spoštovanja človekovih pravic

Zahodni diplomati so v torkovem pogovoru z delegacijo talibanskega režima v Oslu ponovno dostavo humanitarne pomoči Afganistanu vezali na izboljšanje spoštovanja človekovih pravic. Zadnji dan svojega prvega obiska v Evropi, odkar so avgusta prevzeli oblast v Kabulu, so se talibani v torek za zaprtimi vrati srečali z več zahodnimi diplomati.

Zahodni diplomati so skrajnim islamistom, ki si prizadevajo za mednarodno priznanje svoje vlade v Kabulu in finančno pomoč, v pogovorih jasno povedali, kaj pričakujejo od njih v zameno za humanitarno pomoč državi, v kateri več kot polovici prebivalcev to zimo grozi lakota, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Posebni odposlanec EU za Afganistan Tomas Niklasson je tvitnil, da je v pogovoru "tudi izpostavil, da morajo biti z začetkom šolskega leta v marcu osnovne in srednje šole dosegljive fantom in dekletom". S tem je odgovoril na tvit tiskovnega predstavnika afganistanskega zunanjega ministrstva, v katerem je pozdravil "zavezo EU, da bo nadaljevala dostavo humanitarne pomoči Afganistanu".

Delegacijo talibanov je vodil afganistanski zunanji minister Amir Han Mutaki. Delegacija se je dvostransko sestala tudi z visokim predstavnikom Francije, britanskim in nemškim odposlancem ter člani norveškega zunanjega ministrstva, med drugim z državnim sekretarjem Henrikom Thunejem. Srečanja z ameriškimi predstavniki niso potrdili.

Pred srečanjem s talibani so se zahodni diplomati v torek pogovarjali s člani afganistanske civilne družbe, vključno z aktivistkami in novinarkami, ki so se dan prej s talibansko delegacijo pogovarjale o človekovih pravicah.

Talibani so iz Norveške odpotovali v torek zvečer, ne da bi dali izjav. Pred tem je Mutaki v ponedeljek pogovore označil za uspešne in izrazil upanje, da bodo prejeli pomoč za zdravstvo in izobraževanje. Ocenil je, da pomeni njihov prihod na Norveško in udeležba v pogovorih korak k mednarodnem priznanju njihove vlade. Norveška, ki je organizirala srečanja, to zavrača. Poudarila je, da pogovori niso pomenili ne legitimizacije niti priznanja talibanske vlade.

Njeno odločitev, da sprejme talibane in jim za pot najame drago zasebno letalo, so ostro kritizirali številni afganistanski strokovnjaki, člani diaspore in aktivisti.

Med 15 člani izključno moške talibanske delegacije je bil tudi Anas Hakani, eden od vodij mreže Hakani, ki je odgovorna za smrtonosne napade v Afganistanu in jo Združene države Amerike štejejo med teroristične skupine.

Norveški premier Jonas Gahr Store je kritike zavrnil z besedami, da mednarodna skupnost ne more samo stati ob strani in gledati, ampak mora voditi dialog, saj je za velik del Afganistancev preživetje odvisno od humanitarne pomoči. To ne pomeni priznanja talibanske vlade v Afganistanu, je izpostavil in opozoril na možnost humanitarne katastrofe, če ne bi vzpostavili dialoga.

Med 15 člani izključno moške talibanske delegacije je bil tudi Anas Hakani, eden od vodij mreže Hakani, ki je odgovorna za smrtonosne napade v Afganistanu in jo Združene države Amerike štejejo med teroristične skupine.

Nobena država sicer še ni priznala talibanskega režima, mednarodna skupnost pa čaka, kako bodo ti skrajni islamisti upravljali državo, preden bo lahko sprostila pomoč.

Državni sekretar na norveškem zunanjem ministrstvu Henrik Thune je pred torkovimi pogovori s talibani za norveško tiskovno agencijo NTB povedal, da pogovori ne pomenijo začetka odprtega procesa, temveč da bodo na njih postavili konkretne zahteve, katerih uresničevanje bodo lahko spremljali.

Po poročanju NTB je med zahtevami tudi možnost direktne dostave humanitarne pomoči Afganistancem. Norveška se je sicer osredotočila na spoštovanje človekovih pravic, zlasti pravic žensk in manjšin, kot sta dostop do izobraževanja in dela ter zdravstvene oskrbe in svoboda gibanja.

Pred srečanjem s talibani so se zahodni diplomati v torek pogovarjali s člani afganistanske civilne družbe, vključno z aktivistkami in novinarkami, ki so se dan prej s talibansko delegacijo pogovarjale o človekovih pravicah.

Pred nadaljevanjem dostave humanitarne pomoči želi mednarodna skupnost najprej videti, kako nameravajo talibani vladati Afganistanu, kjer so v času prejšnje vladavine med letoma 1996 in 2001 izvajali skrajno inačico šeriatskega prava in teptali človekove pravice, še zlasti pravice žensk, ki so bile izključene iz javnega življenja. Talibanski režim v Kabulu sedaj trdi, da so se posodobili, a so ženske še vedno večinoma izključene iz zaposlovanja v javnem sektorju in večina srednjih šol za dekleta ostaja zaprta, še poroča AFP.

R82CxW-Z5zw

liU-e9HOWS0

i8zP4wbQ9Xg

Hur_Y9DgW68