»Podnebne spremembe so glavni svetovni izziv za prihodnost EU«

Posebna raziskava Eurobarometra o prihodnosti Evrope, ki sta jo naročila Evropski parlament in Evropska komisija

Skoraj vsak drugi prebivalec ali prebivalka Evrope (49 odstotkov) je mnenja, da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, je razvidno iz včeraj objavljene posebne raziskave Eurobarometra o prihodnosti Evrope, ki sta jo naročila Evropski parlament in Evropska komisija.

Da so podnebne spremembe glavni svetovni izziv za prihodnost EU, se strinja tudi 46 odstotkov anketiranih Slovencev, kar kaže na veliko podporo ciljem evropskega zelenega dogovora.

Ugotovitve razkrivajo, da 87 odstotkov vseh anketiranih in 90 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da lahko boj proti podnebnim spremembam pripomore k izboljšanju njihovega zdravja in dobrega počutja.

Med drugimi prihajajočimi svetovni izzivi so po mnenju okoli tretjine anketirancev zdravje ter prisilne migracije in razseljevanje. Z zdravstvenimi izzivi se strinja 42 odstotkov anketiranih Slovencev, z izzivi prisilne migracije in razseljevanja pa 27 odstotkov.

Okoli devet od deset anketirancev meni, da je treba povečati delež energije iz obnovljivih virov v njihovem gospodarstvu in povečati energetsko učinkovitost. Okoli 80 odstotkov vseh vprašanih ter 86 odstotkov Slovencev pa se strinja, da bi Evropa do leta 2050 morala postati prva podnebno nevtralna celina.

Med drugimi prihajajočimi svetovni izzivi so po mnenju okoli tretjine anketirancev zdravje ter prisilne migracije in razseljevanje. Z zdravstvenimi izzivi se strinja 42 odstotkov anketiranih Slovencev, z izzivi prisilne migracije in razseljevanja pa 27 odstotkov.

Raziskava kaže tudi, da je 81 odstotkov vseh anketiranih ter 84 anketiranih Slovencev zadovoljnih z življenjem v EU. Da je EU območje stabilnosti v nemirnem svetu meni približno sedem od desetih anketirancev po EU in v Sloveniji. Podoben delež anketiranih je mnenja, da projekt EU evropski mladini zagotavlja svetlo prihodnost.

90 odstotkov anketiranih Evropejcev in Evropejk se strinja, da bi bilo treba glas državljanov EU bolj upoštevati pri odločitvah o prihodnosti Evrope. V Sloveniji se s tem strinja 89 odstotkov anketiranih. Podoben odstotek vprašanih v EU in pri nas meni, da delo na področju krepitve in zaščite demokracije v EU še ni končano, še piše v poročilu.