Žiga Turk: »Če vam je to jasno in si upate to povedati, niste fašist«

Nekdanji Janšev superminister Žiga Turk o študentih kot drhali in podedovanem strahu pred temnopoltimi in judi

Janšev portal Siol in njegov odgovorni urednik Peter Jančič nam priporočata v branje kolumno bivšega ministra za šolstvo in izobraževanje tudi v rubriki Urednikov izbor. Že dolgo vemo, da dr. Žiga Turk, Janšev podanik in občasno tudi pristaš Nove Slovenije, ko gre za volitve, res nima smisla za družboslovno in humanistično misel, njegove izpeljave so največkrat groteskno invalidne, občasno pa tudi odkrito rasistične in ksenofobne.

Polemika proti Ecu

Tokrat se je Turk lotil nekakšne polemike z Umbertom Ecom in njegovimi znamenitimi opisi fašizma, ki jih je strnil v svojih paralelnih štirinajst točk, kar je na trenutke res komično megalomanična ambicija po sebi. Odgovornemu uredniku Jančiču je bilo všeč že to, kako je v kolumni mimogrede obračunal s študenti in jih, kot se za Janševega šolskega ministra očitno spodobi, poimenoval za drhal in od tod tudi uredniški naslovni poudarek: »Študentska drhal je na nekaterih univerzah dosegla, da so odpustili profesorje z »napačnimi« pogledi. Zato le mirno. Če nestrinjanje sprejemate kot izdajo, niste nujno fašisti, ampak morda ANTIFe ali pa woke predramljenci.«

»Študentska drhal je na nekaterih univerzah dosegla, da so odpustili profesorje z »napačnimi« pogledi. Zato le mirno. Če nestrinjanje sprejemate kot izdajo, niste nujno fašisti, ampak morda ANTIFe ali pa woke predramljenci.«

Žiga Turk

Dokaj jasno je, da bodo v njegovi posredni apoteozi fašizma vsega krivi antifašisti med njimi, precej ironično pa je kar dvoje: da je Turk univerzitetni minister, ki očitno o študentih včasih nima najbolj prijaznega mnenja, in da je pojem drhali (Pöbel, Mob) sicer tako značilen za nacizem. Ker pa avtor polemizira z Ecom in dejansko brani tisto, kar fašizem po njegovem prepričanju ni in v čemer se italijanski filozof in semiotik menda moti, nas opisana averzija ne bi smela presenetiti.

Turkovo besedilo je bizarno in komično na več načinov, med drugim je avtorja celo strah, da bi ga kakšna ženska obtožila seksizma in mačizma, če je bil do nje prijazen. Zanj bi bila potem blizu fašistki, zato brani svojo pravico do prenašanja kovčkov: »Če vam je to jasno in si upate to povedati, niste fašist. Če dovolite nesti kovček, plačati pijačo ali pridržati vrata, niste fašistka, ampak ste ženska v družbi kavalirja.«

»Če vam je to jasno in si upate to povedati, niste fašist. Če dovolite nesti kovček, plačati pijačo ali pridržati vrata, niste fašistka, ampak ste ženska v družbi kavalirja.«

Žiga Turk

Turka kot kavalirja lahko potolažimo: njegov trud bo največkrat poplačan, kajti tovrstna praksa res nima nič opraviti s fašizmom in tudi ne mačizmom, tak poudarek si je preprosto izmislil. Med številnimi čudaškimi izpeljavami je opazen tudi velik napor v odnosu do intelektualcev, ki jih res ne mara in sarkastično bi lahko pripomnili, da upravičeno. Njegova domislica »Če intelektualec reče, da dežuje, vseeno poglejte skozi okno, ali je to res« nam daje slutiti, da bolj zaupa svojim očem kot kognitivni dejavnosti, kar bi smeli šteti za nadvse iskreno in pošteno razkritje.

Strah, ki smo ga podedovali

Po tistem, ko se je Turk že večkrat preizkusil v svojem sovražnem govoru in med drugim Afričanom očital, da mislijo (pre)počasi (!), si je tokrat utrl pot do svojevrstne legitimacije sovraštva in homofobije: »Če vas je zmerno strah tujcev, gejev, judov, temnopoltih, je to nekaj, kar ste podedovali od svojih napol živalskih prednikov. Vse postkrščanske družbe svojo notranjo solidarnost gradijo na drugačnosti od drugih in na trdnosti, ki je obrnjena navzven, proti drugim.«

Tudi na tej točki nas nekdanji superminister za šolstvo in znanost bodri, naj bomo pogumni v svojih zadržkih do tujcev: »Brez skrbi, niste fašist, če ne pozdravljate, da se ukinejo meje in se prost pretok ljudi razširi do Islamabada.« Navržena misel, oprta na krščansko vero, tej je pripisal nekakšen alibi za drugačnost, kar njemu očitno pomeni pravico do zavračanja drugih, je prepoznavno blizu zmoti izvora (genetic fallacy).

Pred tem tipu neformalne zmote izhajamo iz podtaknjene domneve, da obstaja (govorčev) »izvor«, ko npr. osebi pripišemo lastnost ali vrednost, zaradi katere mora njeno stališče biti nepravilno; če recimo trdimo, da je nekdo, ki je bogat, nujno tudi pokvarjen, smo zagrešili te vrste zmotno izpeljavo. Seveda lastnost »biti bogat« ni zadostna za presojo, da je nekdo pokvarjen, kajti takšen bi lahko bil tudi reven; tovrstna okoliščina preprosto ni relevantna. Včasih na ta način zgrešeno trdimo, da bo nekaj, kar izvira iz določene okoliščine in ima določeno lastnost, tudi v prihodnje takšno, spet drugič pa, da nekaj, kar ima v tem trenutku določeno okoliščino ali lastnost, tudi poprej ni bilo nič drugačno.

»Če vas je zmerno strah tujcev, gejev, judov, temnopoltih, je to nekaj, kar ste podedovali od svojih napol živalskih prednikov. Vse postkrščanske družbe svojo notranjo solidarnost gradijo na drugačnosti od drugih in na trdnosti, ki je obrnjena navzven, proti drugim.«

Žiga Turk

Če za nekoga pravimo, da je pristaš marksizma le zato, ker je nekoč obiskoval, morda celo po naključju, nek marksističen krožek, potem smo zagrešili prvi tip zmote. Če trdimo, da je nova knjiga vam ljubega avtorja zanič, potem bi bilo prehitro vaše sklepanje, da so »izvorno« tudi prejšnje avtorjeve knjige zanič. V tem primeru bi bila zmota blizu posplošitvi. Včasih zagrešimo zmoto psihološkega izvora: če navajamo psihološke razloge, zaradi katerih da je sogovorec navedel argument in hkrati, da je ta argument napačen zaradi tega.

Tokrat je Turk prepričan, da nas »genetika« določa do te mere, da smo podedovali naš strah do istospolno usmerjenih in drugačnih ras preko naših živalskih prednikov, posledično pa s tem normalizira sovraštvo in prezir do njih. Seveda s tem le perfidno normalizira naše predsodke, homofobijo, rasizem in ksenofobijo – ker so menda naši predniki gojili strahove do tujcev, gejev, judov, temnopoltih, ni nič čudnega, da jih tudi mi. Odgovornost je nekako premaknjena nazaj, izvorno, tako rekoč genetsko, so vsega krivi naši predniki, a se hkrati namiguje, da so naši strahovi in posledično sovraštvo zato upravičeni.

V biologiji in tudi družbenih znanostih velja, da je npr. rasa družbeni konstrukt in ne biološka lastnost. Zgolj kot primer navedimo, da je Ameriško združenje za humano genetiko leta 2018 izjavilo, da je sklicevanje na genetiko za spodbujanje rasističnih ideologij eden od številnih dejavnikov, zaradi katerih se rasizem ohranja. Megalomanični Turk je v svoji obrambi fašizma pred Ecom, kjer je polemiziral z vsako točko njegovega opisa, storil nekaj, kar je blizu temu, pred čimer svari združenje in kar je praksa, v katero se sicer radi zatekajo beli supremacisti.

**Komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**