DK, STA

 |  Svet

Preiskava domnevnih zločinov proti človečnosti

Leto dni po vojaškem udaru v Mjanmaru več kot tisoč smrtnih žrtvev zaradi nasilja, ki ga izvajajo državne varnostne sile

Aung San Su Kyi

Aung San Su Kyi
© Wikimedia Commons

Leto dni po vojaškem udaru v Mjanmaru poročajo Združeni narodi o več kot tisoč smrtnih žrtvah zaradi nasilja, ki ga izvajajo državne varnostne sile. Okoliščine pobojev bi lahko opredelili kot zločine proti človečnosti, je danes sporočil glavni preiskovalec neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar (IIMM) Nicholas Koumjian.

Glavni preiskovalec Koumjian je danes sporočil, da obstajajo verodostojne obtožbe, da so mjanmarske varnostne sile izvajale samovoljne aretacije, mučenje in spolno nasilje nad priprtimi. Prav tako naj bi v priporu ubili številne civiliste, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

IIMM namerava preveriti in dokumentirati obtožbe, da bodo odgovorni lahko nekoč odgovarjali, je dejal Koumjian in pri tem opozoril, da ima mednarodno pravosodje dolg spomin.

Po vsem Mjanmaru so se danes izpraznile ulice in zaprle trgovine, saj so se ljudje ob prvi obletnici vojaškega udara s tiho stavko uprli ukazom hunte, naj opravljajo svoje posle, poroča AFP.

Pred obletnico je namreč hunta zagrozila, da bo zasegla vsa podjetja, ki se bodo zaprla, in opozorila, da bi lahko udeležence hrupnih shodov obtožila izdaje ali terorizma.

Po vsem Mjanmaru so se danes izpraznile ulice in zaprle trgovine, saj so se ljudje ob prvi obletnici vojaškega udara s tiho stavko uprli ukazom hunte, naj opravljajo svoje posle, poroča AFP.

Hunta, ki je pred letom dni končala kratko demokratično obdobje jugovzhodne azijske države in odstavila demokratično izvoljeno predsednico vlade Aung San Suu Kyi, je sprožila množične proteste in kršitve človekovih pravic po državi.

Suu Kyi je bila že obsojena na šest let zapora. Čaka pa jo dodatno sojenje zaradi obtožb o vplivanju na državno volilno komisijo med volitvami leta 2020, na katerih je njena stranka Nacionalna liga za demokracijo premagala vojaško usmerjeno tekmico.

ZDA, Velika Britanija in Kanada so v ponedeljek predstavile usklajene sankcije proti mjanmarskim uradnikom, vključno s tistimi, ki so vpleteni v sojenje Suu Kyi. Washington je uvedel sankcije proti generalnem državnem tožilcu, predsedniku vrhovnega sodišča in predsedniku protikorupcijske komisije, ki naj bi bili tesno vpleteni v "politično motiviran" pregon Suu Kyi.

Suu Kyi je bila že obsojena na šest let zapora. Čaka pa jo dodatno sojenje zaradi obtožb o vplivanju na državno volilno komisijo med volitvami leta 2020, na katerih je njena stranka Nacionalna liga za demokracijo premagala vojaško usmerjeno tekmico.

"Te ukrepe usklajujemo z Veliko Britanijo in Kanado, da bi še naprej spodbujali odgovornost za državni udar in nasilje, ki ga je izvajal režim," je dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken.

Aktivist za človekove pravice Aung Myo Min je mednarodno skupnost pozval, naj uvede embargo na orožje in poostri gospodarske sankcije, da se prekine vsa trgovina z režimom. Posebna odposlanka ZN Noeleen Heyzer pa je pozvala k "humanitarni prekinitvi" nasilja, da bi omogočili dostavo pomoči, in opozorila, da je bilo zaradi spopadov razseljenih več sto tisoč ljudi.

Vodja hunte Min Aung Hlaing je danes v luči omenjenih dogodkov ponovil, da je bila vojska prisiljena prevzeti oblast zaradi volilnih prevar stranke Suu Kyi na volitvah leta 2020, ki so sicer bile po mnenju mednarodnih opazovalcev večinoma svobodne in poštene.

Nove volitve bodo razpisane šele, ko bo ponovno vzpostavljena stabilnost, je Hlaing povedal za državni časopis Global New Light of Myanmar.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.