»Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko«

Poskus prevzema MMC RTV Slovenija

Add

Generalni direktor RTV Slovenija Grah Whatmough je objavil razpis za novega direktorja televizije, obenem pa v internem glasilu Informator tudi spremembo izvedbenega akta, ki odgovornemu uredniku informativnega programa TV Slovenija omogoča imenovanje in razrešitev urednika uredništva za nove medije, torej MMC (www.rtvslo.si) 
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Brezobzirna demontaža demokracije in družbenih sistemov, vključujoč prevzeme množičnih medijev, je tik pred volitvami v zaključnih zamahih, Janševa iliberalna vlada v duhu klasičnega avtoritarnega režima orbanovskega tipa ničesar ne prepušča naključjem. Predvolilno vrenje je napet čas, ko je nesramežljivo še ojačala svojo držo trdorokca, intenzivirala nastavljanje svojih kadrov in konsolidacijo svojega vpliva v podjetjih v državni lasti, hkrati pa hiti prodajati infrastrukturo in turistične bisere Madžarom. Več kot jasno v zameno za predhodno finančno in politično pomoč svojega velikega brata Viktorja Orbana. Situacija, ki na trenutke kliče po vstajenju Jožeta Pučnika in njegovem klicu »Slovenije ni več, zdaj gre za Madžarsko!«

Kar bi lahko pospešeno razprodajo in plenjenje države lažnih patriotov v režiji trojčka SDS-NSi-Konkretno ob pomoči SNS ustavilo, niso zgolj volitve, na katere se ponižno stavi, saj je do teh še najmanj dva meseca in pol, do takrat pa lahko Janša svojo fatalno škodo še potroji, ampak zgolj res obsežni množični protesti državljanov, ki bi zrušili avtokratski režim. Vendar je ironično ravno golo dejstvo, da se volitve bližajo, postalo nekaj, kar prinaša uspavalni učinek na volivce, zato je nastopil pravi trenutek za še bolj brutalno nebrzdano pustošenje, ker tovrstnega refleksa revolta državljanov preprosto ni pričakovati.

Logika razlage torej ne sme biti, da Janša pleni, kolikor lahko, ker mu bije zadnja ura. Ne, z močno represivno policijo se sicer nima ničesar bati, toda paradoksalno uspavanost volivcev, vključno z njihovim novim upom Robertom Golobom in četverico opozicijskih strank iz KUL-a, deluje kot voda na mlin orbanovski vrhuški, saj se ob vsakem novem »incidentu« vsi po vrsti tolažijo z argumentom, da je treba zdržati le še dva meseca.

Žalostni na RTVS

Nekaj podobnega se bržkone zaman tolažijo tudi na RTV Slovenija in so žalostni, kot Igor E. Bergant: podreditev javnega servisa je v najmočnejšem zagonu doslej in volitve po sebi ne bodo prinesle končnega olajšanja, nadzorni in programski svet sta kompletirana s politično lojalnimi kadri, ki komaj čakajo, da opravijo svoje umazano delo po nareku režima in tudi v času po volitvah, vsem pa se fučka za profesionalno novinarstvo.

Eksekutiva na TV Slovenija je trenutno najbolj operativna, linija Whatmough-Zadravec-Areh-Rebernik deluje relativno uspešno in se trudi po svojih močeh in v skladu z mesečnimi uredniškimi vložki Uroša Urbanije, ki pripravlja svoje analize poročanja, s čimer vlada nemoteno in brez odziva vodstva vrši neposredni pritisk na javni servis. Liniji se bo prejkone priključila še »pravoverna« nova varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Marica Uršič Zupan.

Eksekutiva na TV Slovenija je trenutno najbolj operativna, linija Whatmough-Zadravec-Areh-Rebernik deluje relativno uspešno in se trudi po svojih močeh in v skladu z mesečnimi uredniškimi vložki Uroša Urbanije, ki pripravlja svoje analize poročanja, s čimer vlada nemoteno in brez odziva vodstva vrši neposredni pritisk na javni servis.

Kar eksekutivo tare kot največji problem, da bi si povsem podredila televizijo kot medijsko trobilo, je premajhno število lojalnih in voljnih novinarjev. Če povemo po vojaško: v svojih rokah ima poveljstvo, nima pa dovolj vojakov. Situacija je torej nekaj drugačna kot na Planet TV in Siolu, kjer sta Mirko Mayer in Peter Jančič čisto mimogrede postrojila svoje novinarske četice za potrebe širjenja politične propagande vladajoče vrhuške. Zato so v duhu uresničitve zloglasnega programsko-produkcijskega načrta nedavno pripeljali Vineta Bešterja in na avdiciji našli nabor novih, pretežno mladih in neizkušenih kadrov, ki ne bodo imeli težav s poslušnostjo pri ustvarjanju informativnih vsebin na drugem programu.

Na vrsti je MMC RTVS

Toda zdaj se lovke stegujejo še po Radiu Slovenija in pred tem po nadvse pomembnem portalu MMC RTV Slovenija. Generalni direktor Grah Whatmough je objavil razpis za novega direktorja televizije, obenem pa v internem glasilu Informator tudi spremembo izvedbenega akta, ki odgovornemu uredniku informativnega programa TV Slovenija omogoča imenovanje in razrešitev urednika uredništva za nove medije, torej MMC, brez soglasja odgovornega urednika informativnega programa Radia Slovenija. Manever je enostaven, s prekvalifikacijo »soglasja« v »mnenje« doseči neposreden vpliv na MMC, ki ga trenutno vodi Kaja Jakopič. V praksi to razkriva možnost, da bi verjetno Jadranka Rebernik lahko tja neposredno nastavila novega urednika.

Ker je MMC novičarski portal z zelo veliko branostjo in odmevnostjo, je za politično propagando oblastnikov tik pred volitvami izjemnega pomena njegovo obvladovanje, saj so se ob prestižnem Siolu doslej morali zadovoljiti z okoli 40 manjšimi strankarsko obvladovanimi portali na čelu s svojo paradno Nova24TV. Novinarji MMC sicer nasprotujejo spremembi v načinu imenovanja svojega urednika uredništva in zahtevajo, da se omenjena objava spremembe prekliče. Ob tem so ogorčeni, so zapisali, saj niso bili obveščeni o njej in ko se »potiho, brez dialoga in pospešeno uvaja stanje, kot ga še nikoli ni bilo«. Spomnili so na nekaj ključnega, kajti če jim bo usodo krojila Jadranka Rebernik, bo to storila oseba, ki je sama bila imenovana brez mnenja kolektiva: »Pri tem opažamo vzorec odločanja pod trenutnim vodstvom javnega zavoda. Žrtve tovrstnega izključevanja so bili že naši kolegi v uredništvu televizijskega informativnega programa, ki jim je bilo onemogočeno podati mnenje o imenovanju v. d. odgovorne urednice informativnega programa, čeprav to zahteva zakon o medijih, kot je jasno opozorilo Društvo novinarjev Slovenije.«

»Pri tem opažamo vzorec odločanja pod trenutnim vodstvom javnega zavoda. Žrtve tovrstnega izključevanja so bili že naši kolegi v uredništvu televizijskega informativnega programa, ki jim je bilo onemogočeno podati mnenje o imenovanju v. d. odgovorne urednice informativnega programa, čeprav to zahteva zakon o medijih, kot je jasno opozorilo Društvo novinarjev Slovenije.«

Ob aktivu MMC je podpisana še Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS, Sindikat novinarjev Slovenije ter aktiva novinarjev Radia Slovenija in informativnega programa TVS. Tak odziv novinarjev seveda velja pozdraviti, znova pa pri tem pogrešamo jasno diagnozo stanja, podobno kot pri Bergantu: ob vseh znanih dejstvih je spet umanjkala ocena pravih motivov opisanih manevrov, ki bi za informiranje javnosti bila ključna. Še zlasti takrat, ko gre za protestna pisma novinarjev, si težko predstavljamo, da ti ne znajo obsoditi političnega prevzema lastne hiše, ampak zgolj partikularno izražajo svoje nezadovoljstvo nad posamičnimi ukrepi.

Zgodovina se ponavlja

Ob vprašanju (ne)ustreznosti diagnoz in opisov je tu še vprašanje ustreznosti dejanj: pri vseh neskrito izraženih namerah eksekutive imajo novinarji najpomembnejša medija v državi namesto pisem vendarle v rokavu še vsaj en močan adut, ki ga lahko tudi ponavljajo in upajmo, da ga še pravočasno izkoristijo. Tak adut je generalna stavka.

Spomniti velja, da je leta 2012 in pred tem, po nastavitvi odgovornega urednika Uroša Urbanije na čelo MMC, sicer sedanjega direktorja Ukoma, na portalu že prihajalo do močnih trenj v novinarskem kolektivu, ki so rezultirala v vsem naštetem: politični uzurpaciji, apatiji novinarjev in končno tudi indolenci, da bi politični prevzem hiše, ki se je odvil v prvem Janševem mandatu, poimenovali s pravim imenom. Čas je, da bi se iz zgodovine prevzemov tudi česa naučili.

**Komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.