Zadnja bon-bonjera

Sedanja vlada z ukrepanjem ob energetski krizi taktizira. Evropska komisija je že lani v prvi polovici oktobra sporočila možne ukrepe in evropske vlade so jih začele uvajati (pomoč prebivalstvu so septembra in oktobra sprejele Latvija, Italija, Grčija, Belgija, Irska, Estonija, Francija, Poljska, Španija, Romunija, v zadnjih dveh mesecih tudi Litva in Norveška), vlada Janeza Janše pa je že razpravo o ukrepih zavračala kot prenagljeno, ukrepe pa kot nepotrebne. No, ploščo je popolnoma obrnila minuli konec tedna.

Vlada je namreč minulo soboto (!) izvedla sejo, na njej sprejela ukrepe oziroma predloga dveh zakonov in ju po najhitrejšem možnem, torej nujnem postopku poslala v sprejem državnemu zboru z argumentom, da gre za preprečitev »težko popravljivih posledic za delovanje države«. Po novem očitno »nujne ukrepe« je sam predsednik vlade z dvema ministroma razkril na posebni novinarski konferenci v soboto ob 18.45. Kot zanimivost, na novinarski konferenci ni bilo novinarjev, saj je vladni urad za komuniciranje vabila poslal 46 minut pred njenim začetkom, časovno naravnanim na termin večernih poročil. »Očitno je bilo navodilo dano vsem odvisnim,« je odsotnost novinarjev na Twitterju potolmačil predsednik vlade.

Kakorkoli, urgentno stanje, ki ga zdaj uprizarja vlada, je izgovor za izključitev vsakršne širše razprave o zakonih, celo Agencije za energijo kot regulatorja slovenskega energetskega trga, in posledično povečuje možnost neupravičene in višje porabe javnih sredstev ter delitve glede na predvolilna, ne pa pravična pravila.

»Lahko rečem, da ne gre za predvolilne bonbončke, temveč cele bonboniere, ki jih dajemo tistim ljudem, ki so jih potrebni.« Tako je sprejete ukrepe opisal minister Jernej Vrtovec.

In kaj predvideva zakon za gospodinjstva? Predvideva izplačilo 150 evrov solidarnostnega dodatka za okrog 710 tisoč upravičencev, ki jih je vlada določila za »ranljive skupine«. Med te je vlada uvrstila prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, upravičence do dodatka za invalidnost, do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda, rejnike ter upravičence do dodatka za velike družine (to je z vsaj tremi otroki) in upokojence s pokojninami tisoč evrov ali manj.

Po kakšnem ključu je vlada določala te skupine, ni jasno. Do dodatka bo tako upravičenih 465 tisoč upokojencev, ki so za december 2021 prejeli tisoč evrov ali manj pokojnine, ne bodo pa ga prejeli denimo upravičenci do otroških dodatkov, ki so v že izločenem 7. dohodkovnem razredu in katerih povprečni mesečni neto dohodek na osebo v gospodinjstvu je od 680,57 evra do 871,98 evra, torej bistveno pod tisoč evri. Ob tem pri upravičencih do dodatka za velike družine ni predvidena dohodkovna omejitev; nasprotno, predlog zakona za družine z vsaj štirimi otroki dodatek brezpogojno zvišuje na 200 evrov.

Posledično bodo do dodatka upravičeni štirje ministri aktualne vlade z vsaj tremi otroki. Ko so v Odmevih v ponedeljek infrastrukturnega ministra Jerneja Vrtovca (NSi) vprašali, ali ministri (njihove neto plače presegajo tri tisoč evrov) res tako težko shajajo to zimo, da potrebujejo 150 oziroma 200 evrov pomoči, na vprašanje ni odgovoril, temveč je izrekel naslednje: »Mislim, jaz sem žalosten, da se o tem pogovarjamo ob takšni demografski sliki, kot je danes v Republiki Sloveniji.« Ter: »Če ima naš minister Janez Cigler Kralj štiri otroke, gre za zelo plemenito dejanje, za doprinos celotni družbi. Častivredno.«

Zlasti mladi so se na razkrit vladni načrt pomoči odzivali z razočaranjem, saj so spet povsem spregledani. »Upokojenec s 1000 evri pokojnine, ki živi v lastniškem stanovanju, dobi državno pomoč za plačilo ogrevanja. Minister s 3000 evri plače, ki živi v lastniški hiši, dobi državno pomoč za plačilo ogrevanja. Mlad par, ki da eno plačo za najemnino, drugo za položnice, dobi nič,« je eden od komentarjev s Twitterja. Upokojenci s pokojninami do 732 evrov so sicer 14. januarja letos prejeli solidarnostni dodatek od 130 do 300 evrov, ki jim ga je vlada (»zaradi visokih cen energije«, po ministru Vrtovcu) dodelila že z desetim protikoronskim zakonom.

Čeprav vlada predlaga sprejem zakona po najhitrejšem, to je nujnem postopku, pa se z izplačili dodatka – spomnimo, da naj bi ta pomagal zlasti pri akutnih računih za ogrevanje – ne bo mudilo. Rok za izplačilo je vlada določila do 15. aprila, to je devet dni pred volitvami in hkrati 25 dni po koncu koledarske zime. 

Denar za dodatke, predvidoma 106,5 milijona evrov, bo vlada vzela iz Sklada za podnebne spremembe. Gre za poseben proračunski sklad, v katerega se steka denar iz prodaje emisijskih kuponov, namenjen pa bi moral biti »sofinanciranju ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb«. Ker je poraba sklada do konca leta 2023 že določena (letos naj bi iz njega za programe šlo 148 milijonov evrov), so nam z ministrstva za okolje odgovorili, da ne bodo posegali v obstoječe programe, ampak bodo denar zagotovili iz »višjih prilivov zaradi dražjih CO2 kuponov« in sredstev sklada, ki jih lani »niso porabili, kot so načrtovali«.

Vlada bo nekaterim namenila dodatnih 150 ali 200 evrov, drugi – tudi večina od okrog 380 tisoč zaposlenih, ki so decembra prejeli tisoč ali manj evrov neto plače – pa si tri naslednje mesece, do povolilnega meseca maja, lahko obetajo okrog dvajset evrov prihranka zaradi oprostitev nekaterih dajatev. Pa še to le, če dobavitelji ne bodo bistveneje zvišali vhodnih cen energije. Vlada namreč z omenjenim zakonom od februarja do vključno aprila za gospodinjstva predlaga oprostitev prispevka za OVE in SPTE (prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom), oprostitev dela omrežnin, znižala pa je tudi trošarine na električno energijo. In posledice? »Če bo zakon sprejet v trenutno predvideni obliki, se bo vpliv navedenih ukrepov za povprečnega gospodinjskega odjemalca, katerega mesečni račun za električno energijo znaša približno 50 evrov, odrazil v 43 odstotkov nižjem mesečnemu računu,« so nam izračunali v Agenciji za energijo; namesto 52 evrov bo hipotetični povprečni račun torej 30 evrov. Posebej opozarjajo, da bo v primeru zvišanja cene energije posledični končni prihranek na računu seveda nižji.

Vlada je torej pustila odprt del enačbe, ki je odvisen od državnih energetskih družb, ki dejansko določajo cene elektrike, časovno pa je ukrepe omejila striktno na čas do volitev. Vprašanje tako je, ali oziroma kako hitro si bodo elektrodistribucijske družbe poskušale po aprilu vsaj delno povrniti izgubljene prilive iz omrežnin. Francoska vlada Emmanuela Macrona, ki se bo prav tako aprila soočila z volivci, je ravnala drugače: sredi januarja je zaukazala francoskemu energetskemu gigantu EDF, ki je v 84-odstotni lasti države, da mora prodati več poceni jedrske elektrike oziroma da dvig končnih cen elektrike za gospodinjstva letos ne sme preseči štirih odstotkov. Reuters je cenovno kapico francoske vlade opisal z naslednjimi besedami: »Vlada je na vlagatelje EDF prenesla breme, ki bi ga sicer nosila gospodinjstva.« EDF je posledice ocenil na 8,4 milijarde evrov.

Rok za izplačilo je vlada določila do 15. aprila, to je devet dni pred volitvami in hkrati 25 dni po koncu koledarske zime.

Podobno odprt ostaja tudi učinek znižanja trošarin, ki jih je vlada do vključno aprila ob elektriki znižala še za bencin, za plinsko olje za gorivo in ogrevanje ter za zemeljski plin za ogrevanje. Da to nujno ne pomeni tudi znižanja cen omenjenih energentov, so že nakazali ponudniki, saj da med glavne dele cen sodijo tudi cene surovin na trgu in gibanje tečaja ameriškega dolarja.

Tudi v Agenciji za energijo opozarjajo, da na maloprodajno ceno toplote iz distribucijskih sistemov za ogrevanje vplivajo predvsem nove pogodbene cene za plin, v sistemih, kjer je primarni energent premog, pa mesečni dokupi emisijskih kuponov CO2.

Primerjava povprečnih maloprodajnih cen toplote, ki jo Agencija dela za devet izbranih občin za značilnega gospodinjskega odjemalca v večstanovanjski stavbi, kaže na precejšnje razlike po občinah in tudi med meseci. Januarja letos so se med devetimi izbranimi občinami (Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Slovenj Gradec, Trbovlje, Ravne na Koroškem, Jesenice, Velenje) najugodneje s toploto oskrbovali iz distribucijskega sistema v mestni občini Velenje (86,22 EUR/MWh), najmanj ugodno pa na Jesenicah (147,88 EUR/ MWh). Za Maribor je bila cena 116,92 EUR/ MWh, za Ljubljano pa 124,86 EUR/MWh. Glede na december 2021 so se cene najbolj zvišale na Ravnah na Koroškem in v Celju (za 16,2 in 9,7 odstotka). Najvišje znižanje je imel Maribor (–26,4 odstotka), kjer pa so cene novembra in decembra lani dosegale zelo visoke vrednosti (173,54 oziroma 158,85 EUR/MWh). »Energetika Maribor je ceno v januarju znižala zaradi uspešnejšega nakupa zemeljskega plina glede na november in december,« pojasnjujejo na Agenciji.

Vlada z zakonom predlaga še izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina; nekatera odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah zdaj namreč obravnavajo kot odjemna mesta za poslovni odjem. V Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS predlog označujejo kot nesistemski, saj bi ga vlada uzakonila le do konca aprila 2023.

Podobno k sistemskim rešitvam proti energetski revščini pozivajo v humanitarnih organizacijah. »Energetski bon je enomesečno kritje ogrevanja oziroma pri nekaterih niti to ne. Gre za sprenevedanje, kako je država socialna,« je za Delo komentiral Boris Krabonja iz Humanitarnega društva UP-ornik. Društvo Focus, spomnimo, je ob podpori devetih organizacij že februarja lani poslalo poziv vladi k ukrepanju, kjer so kot prvo zahtevo postavili »nujno prepoved« odklopa gospodinjstev od električne energije in plina v času covid-19. Podatkov o odklopih, ki jih Agencija za energijo opisuje kot »enega od skrajnih načinov odprave kršitev« neplačevanja, za lani še ni. Leta 2020 pa je bilo iz omrežja odklopljenih 7807 odjemalcev elektrike in 1418 odjemalcev zemeljskega plina, od tega 72 oziroma 88 odstotkov gospodinjskih odjemalcev.

Z drugim zakonom vlada predlaga ukrepe za gospodarstvo in kmetijstvo, stali naj bi 70 milijonov evrov. Popravke predloga že zahtevajo v Obrtni zbornici, saj naj bi diskriminiral mala podjetja. Prestrogo se jim zdi določilo, da bi morala podjetja pomoč (od 50 evrov do 2,1 milijona evrov) vrniti, če letošnji stroški energije lanskih ne bodo presegli za več kot 30 odstotkov. Tudi rok za izplačilo te pomoči je tik pred volitvami, 20. aprila. Pomoč od 49 do 105 evrov na hektar zemljišča pa želi vlada dati tudi okrog 41 tisoč kmetom – ne le zaradi dviga cen energentov, temveč tudi zaradi podražitve gnojil in sredstev »za izboljšanje tal«.