Kako rešiti vojaka Janeza

Gibanje Povežimo Slovenijo stavi tudi na proticepilce

Fokus množičnih medijev, da gre pri projektu Povežimo Slovenijo zgolj za »reševanje vojaka Janeza«, se je te dni skoraj v celoti umaknil dokaj brezbarvnim poročilom o podpisu pogodbe o sodelovanju petih strank, ki so pač presodile, da so same zase prešibke in jim bo politične cilje sedanje simbioze z vladajočo SDS uspelo morda uresničiti le, če se povežejo. No, če že sprejmemo, da so ti cilji avtentično njihovi.

Moja že več kot eno leto stara teza, da je omenjeni projekt zgolj paravan za podporo trenutni avtokratski ekipi in iskanju lastnih stolčkov sredi razbitin lastnih strank, se je v vmesnem času večkrat potrdila, zato bo indikativno ob medijskih poročilih spremljati tudi programsko dejavnost o združitvi Andreja Čuša (Zeleni), Franca Kanglerja (NLS), Andreja Magajne (NS), Zdravka Počivalška in Alojza Kovšce (oba Konkretno) ter Marjana Podobnika (SLS). Omenjena satelitska druščina dejansko nima svojega programa, o čemer priča tudi zavihek »Program« na njihovi spletni strani, ki je popolnoma prazen. Da je njen cilj zgolj uvrstitev v parlament in zasedba čim več položajev ob Janši, saj s svojimi strankami nimajo nobenih možnosti, hitro razumemo. Ostane le še analiza, kako ga kanejo doseči, najraje kar z zanje zmagovito puhlico o povezovanju, ki smo se je najedli že pri njihovem idolu. Spomnimo se samo številnih lažnih povabil k »partnerstvu za razvoj« in sodelovanju, s katerimi si je Janša vsakič želel prefrigano pokoriti svoje politične oponente ali privezati nase siceršnje zaveznike.

Glasniki zdravega razuma

Na ideološki ravni se bo gibanje Povežimo Slovenijo več kot prepoznavno hranilo s cenenim nacionalpopulizmom, s katerim želi šarmirati predvsem nižje socialne sloje, kmečko prebivalstvo in vse, ki so dovzetni za sladkobne domoljubne floskule in šlagerje Ota Pestnerja – še eno njihovo politično akvizicijo.

Medtem ko se Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič javno hvalita, da delujeta kot snovalca projekta, je glavni govorec Povežimo Slovenijo postal Marko Balažic, sicer politični komentator portala Domovina, ljubljenec številnih urednikov, še posebej TV Slovenija, zaradi česar najbrž nikoli niso želeli raziskati vprašanj financiranja portala s strani Nove Slovenije – neprofesionalno in zavržno po sebi. Njegove populistične opazke si zaslužijo posebno obravnavo. Menda je v Sloveniji veliko jeznih ljudi, ki niso slišani, ugotavlja, ob tem pa mu ni nerodno uporabljati izrazov, kot so »zdrav razum« zase in »zloba« za politične nasprotnike: »Tisti, ki poskuša kaj spremeniti, je označen z najhujšimi psovkami. Iz Slovenije smo izgnali zdrav razum in dali prednost zlobi. Želimo ustvariti družbo, v kateri bomo vsi zmagovalci.«

Balažic mora apelirati na jezo »malega človeka«, ga pritegniti, tisti, ki bi kaj spreminjali, pa so v svoji briljanci potrebni zaščite, najbrž zaradi sedanjih in preteklih postopkov proti sebi še zlasti ljudje, kot so Franc Kangler, Zdravko Počivalšek in Andrej Magajna. Na drugi strani je zamera Andreja Čuša do premierja sicer že dolgo pozabljena, čeprav datumsko ni tako stara (»Janša bi me najraje utopil v žlici vode«), podobno pa tudi njegovo druženje z uživalci kokaina v podmladku njegove stranke ne predstavlja več nobene ovire za novo ljubezen. Ena izmed prvih gest projekta Povežimo Slovenijo je bila že namestitev Čuša za državnega sekretarja pri Počivalšku v marcu leta 2021.

Kangler je verjetno največje jamstvo med vsemi za zdrav razum, ki ga pogreša Balažic v državi, omenjena zmaga gibanja pa bi se najbrž lahko nanašala na vse obtožnice proti njemu z izigravanjem sodišč, ki jih je nazadnje dobro dokumentirala oddaja Tarča. Ni dvoma, da je ustavni sodnik Ernest Petrič, še ena korifeja gibanja, ki bi želela postati predsednik republike, lahko nad Kanglerjem upravičeno navdušen! Najbrž tudi nad njegovo domislico ob predstavitvi, češ »Borili se bomo za pravično in pošteno Slovenijo«, s katero želi prikriti vse nečednosti, zaradi katerih se je znašel v več kot 25 kazenskih ovadbah. Bizarna paramnezija njegove »Mi se ne delimo na leve in desne, mi se delimo na poštene in pravične!«, kar je uspel Kangler povedati na shodu sredi Ljubljane, ki ga je 10. oktobra 2019 ob pomoči Janše organiziral.

Takšna je pač prikupno komična zdrava pamet, ki jo obljublja Balažic v imenu gibanja. Se pravi: zelo veliko kanglerizmov in nevrolingvističnega kaosa, da se bo ljudstvo, razdeljeno na poštene in pravične, lahko krohotalo, kar je dobro vsaj za zdravje, če ne ravno za zdrav razum …

AEDceAvCj4Q

Praznina retoričnih floskul

Toliko heterogene in hkrati koncentrirane retorične nabuhlosti in zlaganosti, kakršno premore zdravorazumski peterček ob svojem zagonu, najbrž ne bomo na enem kupu našli nikjer drugod. Obsežna praznost floskul je dejansko že izraz njihove siceršnje moralne zadrege in v tem smislu ni čisto arbitrarnega izvora ali zgolj všečna piarovska domislica. Tej podobno zgoščenost govoričenja o povezovanju in skrbi za ljudi je pričakovano ob podpisu pogodbe o sodelovanju artikuliral tudi Počivalšek: »Mislimo resno. Pomembna je skrb za naše ljudi. Namesto boja potrebujemo sodelovanje, namesto razkola pa povezovanje. Gradimo odgovoren družbeni in gospodarski razvoj.«

Skratka: do kraja votla populistična govorica povezovanja, sodelovanja, neizključevanja, preseganja razlik, skrbi za malega človeka, pravičnosti in gospodarskega razvoja je tista, ki zaenkrat hrani gibanje in prikriva njihovo nenačelnost, sumljive kartoteke vidnih članov in moralno skvarjenost. V volilnem telesu z veliko dovzetnostjo za praznost besed bo zagotovo imela določen učinek. Nič novega sicer ni, da politiki veliko obljubljajo in da radi uporabljajo atraktivne slogane in fraze, toda zaenkrat se zdi, da bodo pri Povežimo Slovenijo povozili vse dosedanje diabetične standarde tovrstne praznine.

Še populizem proticepilstva

Da so v celoti nenačelni in neizbirčni v svoji ljudskosti in populizmu, kaže tudi njihova stava na proticepilce. Niti zanikali niso izjave predsednika SLS Marjana Podobnika, da jih bodo poskušali nagovoriti, čeprav je v njihovih vrstah nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant, možna kandidatka za ministrico. Ob čudenju novinarjev je morala pojasniti, da »ne gre samo za proticepilce, to so ljudje, ki nam jih ni uspelo dovolj nagovoriti, da bi jih opolnomočili, zakaj bi se cepili.«

Zelo zvito je samo razpravo o tem, da si želijo pritegniti proticepilce, premaknila v sfero »prepričevanja«, da bi se odpovedali svojim prepričanjem. Povedano drugače, začetno Podobnikovo obljubo, da bodo delovali kot »povezovalna lista, ki ne želi nikogar izključevati in bo seveda z veseljem sprejela tudi take ljudi«, torej proticepilce, je uspela preigrati v neko povsem drugo vprašanje (»napačna sled«), kako proticepilce prepričati v cepljenje.

Gibanje Povežimo Slovenijo skrajno neizbirčno in pragmatično stavi na moto anything goes, pripravljeno je programsko podpreti karkoli, da bi le pritegnilo čim širšo volilno bazo. Kaj bi z načeli in principi, če so ti vedno v napoto! Prav mogoče je odločitev za pobiranje glasov med proticepilci nastala v propagandnih laboratorijih zunaj gibanja, saj je Janša s svojo striktno cepilsko agendo doslej velik del volilnega telesa moral puščati ob strani. Ampak ko so v igri parlamentarne volitve, je nenadoma čisto vsak glas krvavo potreben!

**Komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**