Obletnica velikega kmečkega upora

Slovenija in Hrvaška bosta prihodnje leto obeleževali 450-letnico velikega kmečkega upora. Do kmečkih uporov je na Slovenskem v času fevdalizma prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.

Slovenija in Hrvaška bosta prihodnje leto obeleževali 450-letnico velikega kmečkega upora, ki je zajel širše območje Posavja, Hrvaškega Zagorja in Kozjanskega. Ob obletnici bo skupina slovenskih in hrvaških kulturnih ustanov pripravila obsežen program, ki bo temeljil na zgodovinskih dognanjih in sodobnih dojemanjih tega prelomnega dogodka.

Prihodnje leto se bodo zvrstile različne dejavnosti, ki bodo aktualizirale dogodke iz leta 1573 in njihovo kasnejše dojemanje. Pripravili bodo predavanja, zgodovinske in likovne razstave, vodstva po krajih kmečkega upora, so sporočili iz brežiškega Posavskega muzeja. Med drugim nameravajo označiti nove učne poti, izdati strokovno publikacijo in vodič po poteh upora.

Pri projektu obeleževanja obletnice kmečkega upora iz leta 1573 bodo sodelovali Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, Kulturni dom Krško in Posavski muzej Brežice, Muzeji Hrvaškega Zagorja, hrvaški Muzej Brdovec in mreža Gradovi Posavja.

Ta sicer vključuje upravljavce šestih gradov v Posavju: Galerijo Božidarja Jakca, ki upravlja graščino nekdanjega samostana v Kostanjevici na Krki, Kozjanski park Podsreda, ki upravlja grad Podsreda, Kulturni dom Krško, ki upravlja brestaniški grad Rajhenburg, sevniški Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti, ki upravlja grad Sevnica, Posavski muzej Brežice, ki upravlja grad Brežice, in Terme Čatež, ki so lastnica gradu Mokrice. V mrežo so vključene tudi ruševine posavskih gradov Svibno in Kunšperk.

Po podatkih Posavskega muzeja je pri kmečkem uporu, ki velja za enega najbolje organiziranih na omenjenem območju, do njegovega najburnejšega dela prišlo prve dni februarja 1573.

Po podatkih Posavskega muzeja je pri kmečkem uporu, ki velja za enega najbolje organiziranih na omenjenem območju, do njegovega najburnejšega dela prišlo prve dni februarja 1573.

Do prvega oboroženega spopada v Posavju je prišlo 3. februarja 1573, ko je več kot 2500 kmetov pod vodstvom uporniškega poveljnika Ilije Gregorića napadlo Brežice. Na slovenski strani sta se nato odvili še bitki na Krškem in Kunšperškem polju, kmečko vojsko pa so zatem v bitki pri Stubici 9. februarja dokončno porazili.

Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine.

Obhajanje 450-letnice slovensko-hrvaškega kmečkega upora "bo zato posvečeno predvsem sodobnim perspektivam in reprezentacijam tega pomembnega zgodovinskega dogodka", so še sporočili iz Posavskega muzeja.

Do kmečkih uporov je na Slovenskem v času fevdalizma prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.

Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski kmečki upor leta 1635 in tolminski punt iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.