Za slovenske državljane odprava revščine pred javnim zdravjem

Evropejci od Evropskega parlamenta pričakujejo predvsem obrambo demokracije, med političnimi prioritetami parlamenta pa na vrh postavljajo javno zdravje

Evropejci od Evropskega parlamenta pričakujejo predvsem obrambo demokracije, med političnimi prioritetami parlamenta pa na vrh postavljajo javno zdravje, je pokazala danes objavljena raziskava Eurobarometra. Slovensiki državljani dajejo prednost varstvu človekovih pravic ter odpravi revščine in socialnega izključevanja.

Skoraj tretjino vprašanih (32 odstotkov) meni, da je demokracija tista vrednota, ki jo je najpomembneje braniti. Sledita svoboda govora in mišljenja ter varstvo človekovih pravic, je pokazala raziskava, ki so jo po naročilu Evropskega parlamenta novembra lani izvedli v vseh 27 državah članicah.

Obrambo demokracije so na prvo mesto postavili vprašani v 11 državah članicah, na Češkem in Madžarskem si je sicer prvo mesto delila s človekovimi pravicami.

Drugače je bilo v Sloveniji, kjer je največ vprašanih kot najpomembnejšo ocenilo varstvo človekovih pravic (32 odstotkov), nato svobodo govora in mišljenja ter vladavino prava (obe 31 odstotkov) in šele na četrtem mestu demokracijo (26 odstotkov).

Med političnimi prioritetami parlamenta največ Evropejcev (42 odstotkov vprašanih) na vrh postavlja javno zdravje, na drugem mestu je odprava revščine in socialnega izključevanja, tik za njo pa boj proti podnebnim spremembam. Slednje je še posebej pomembno mladim. Ljudi najbolj skrbijo vzpon ekstremizma, širjenje dezinformacij ter spodkopavanje vladavine prava.

Med slovenskimi državljani je bila na prvem mestu odprava revščine in socialnega izključevanja (46 odstotkov), javno zdravje na drugem (45 odstotkov) in na tretjem podnebne spremembe (39 odstotkov).

Med političnimi prioritetami parlamenta največ Evropejcev (42 odstotkov vprašanih) na vrh postavlja javno zdravje, na drugem mestu je odprava revščine in socialnega izključevanja, tik za njo pa boj proti podnebnim spremembam. Slednje je še posebej pomembno mladim. Ljudi najbolj skrbijo vzpon ekstremizma, širjenje dezinformacij ter spodkopavanje vladavine prava.

58 odstotkov Evropejcev si želi, da bi Evropski parlament v prihodnosti dobil pomembnejšo vlogo, v Sloveniji pa je bil ta delež kar 69-odstoten.

V primerjavi z letom 2015 se je delež tistih, ki imajo pozitivno mnenje o parlamentu, povečal za 12 odstotnih točk na 36 odstotkov (v Sloveniji 34 odstotkov). Negativno mnenje jih ima le 17 odstotkov (v Sloveniji 15 odstotkov), 45 odstotkov pa je nevtralnih (v Sloveniji 70 odstotkov). Od vseh institucij EU ljudje tako najbolj zaupajo prav parlamentu.

Javna podpora parlamentu in širše EU se je v času pandemije covida-19 sicer občutno okrepila, še kaže Eurobarometer.

Za 62 odstotkov Evropejcev in kar 64 odstotkov Slovencev je tako članstvo njihove države v uniji dobra stvar, le devet oziroma v Sloveniji le sedem odstotkov jih meni drugače. To je že drugo leto zapored najboljši rezultat po letu 2007. Skoraj tri četrtine vprašanih (72 odstotkov v EU in 74 odstotkov v Sloveniji) ocenjuje, da je njihovi državi članstvo v uniji koristilo.

Slovenski državljani kot največjo korist članstva v EU vidijo njegov prispevek h gospodarski rasti (39 odstotkov). V primerjavi s povprečjem EU pa je v Sloveniji občutno več takih, ki menijo, da imajo zelo malo vpliva na to, kakšne odločitve se sprejemajo na ravni EU (46 odstotkov slovenskih državljanov proti 30 odstotkom na ravni EU).

Interes Evropejcev je tudi, da bi vedeli več o delu EU. Najbolj jih zanima, kako se porabljajo evropska sredstva, pa tudi kakšne so konkretne posledice evropske zakonodaje v njihovih državah, kaj počnejo evropski poslanci iz njihovih držav ter kaj točno unija počne v boju s pandemijo covida-19.