Pahor bo mandat za sestavo vlade bo podelil kandidatu z zadostno podporo poslancev 

Predsednik republike je redne volitve razpisal za 24. april

Predsednik republike Borut Pahor je danes h mandat za sestavo vlade po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tistemu kandidatu za mandatarja, ki bo med poslanci užival podporo 46 glasov ali več.

Da bo parlamentarne volitve razpisal na prvi možen datum, torej 24. april, se je Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Ponovno je dejal, da je po njegovi oceni glede na politične razmere izbira prvega možnega datuma najprimernejša. "To omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami," je dodal.

Roki za volilna opravila bodo tako začeli teči 14. februarja, ko bo tudi že mogoče vlaganje kandidatur, volivci pa bodo tudi že imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov. Uradna volilna kampanja bo stekla mesec pred volitvami, 24. marca, do takrat pa morajo tudi vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature.

Pahor je sicer v nagovoru državljankam in državljanom še navedel, da je bila ob njegovi odločitvi za razpis volitev poleg presoje političnih razmer ključna tudi presoja zdravstvenih. V državi trenutno ni razglašena epidemija, ukrepi za zajezitev okužb z novim koronavirusom se sproščajo in ne zaostrujejo, volitve so bile razmeram primerno v času pandemije izvedene v številnih evropskih državah, v Sloveniji pa smo lani uspešno izvedli referendum, je navedel argumente za svojo odločitev.

O tem, ali bi ob morebitnem novem valu epidemije prestavil datum volitev, kot je zatrdil, ne razmišlja.

Pahor je sicer tudi napovedal, da bo po volitvah mandat za sestavo vlade po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več.

Vodje poslanskih skupin pa bo ob tem tudi prosil, da mu to podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev. Kot je dejal, se zaveda, da to ni predpisana norma, a ga predvsem izkušnje po volitvah predsednika vlade leta 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže s podpisi poslancev.

Če po posvetih z vodji poslanskih skupin ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, bo priložnost za sestavo vlade Pahor zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. Ob tem pa je po Pahorjevih besedah pred volitvami treba nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

Tak primer je koalicija KUL, prvaki SD, LMŠ, SAB in Levice pa so poudarili, da njihov sporazum o povolilnem sporazumu jasno določa, da bodo po naslednjih parlamentarnih volitvah sklenili sporazum o oblikovanju vladne koalicije in skupnem oblikovanju vlade. Za mandatarja bodo podprli vodjo tiste stranke med njimi, ki bo na volitvah dosegla največji delež glasov, zato po njihovih navedbah dvomov o tem, kako razumeti volilni rezultat posameznih strank, ni.

Sicer pa je Pahor še pred volitvami in uradnim začetkom volilne kampanje pozval k visoki ravni kulture dialoga, predvolilna soočenja pa naj po njegovih besedah ne bodo zožena zgolj na vprašanja, kdo bo sodeloval s kom ali proti komu. "Politične, ideološke in druge razlike ter zlasti ton razprave v predvolilnih soočenjih naj nas razdvojijo le toliko, kolikor si lahko potem opomoremo kot skupnost," je dejal.

V parlamentarnih strankah so ob razpisu parlamentarnih volitev v današnjih izjavah poudarili, da so nanje pripravljeni. V koalicijskih SDS in Konkretno so ob tem izpostavili tudi željo, da bi bila volilna kampanja predvsem vsebinska in se ne bi vrtela zgolj okoli ideoloških vprašanj.

V SAB in LMŠ pa so med drugim izpostavili, da glavna skrb ostaja čim višja volilna udeležba. Prvak Levice Luka Mesec je v današnji izjavi dejal še, da pričakuje umazano volilno kampanjo, saj "kot je videti, predvsem vladne stranke na veliko zapravljajo denar zunaj volilne kampanje". Zanimivo kampanjo z udarci z vseh strani pričakuje tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Predsednik DeSUS pa je ob uradnem razpisu državnozborskih volitev izrazil pričakovanje, da bo glasovanje ob aktualnih epidemioloških razmerah omogočeno vsem polnoletnim državljanom.

Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje troje volitev - leta 2011, 2014 in 2018 - so se volivci odpravili predčasno. Tokratne volitve bodo tako prve redne po letu 2008.