Zakaj so zdravniki nezadovoljni?
Glavni vzrok za poklicno izgorevanje zdravnikov ni preobilica dela, pač pa delo, ki jim kot posameznikom ne prinaša osebnega zadoščenja
Delo na intenzivnem oddelku v eni izmed slovenskih bolnišnic
© Uroš Abram
Zdravstveni sistem je večplasten, tesno prepleten, predvsem pa zelo občutljiv sistem. Sprememba v enem delu sproži vrsto sprememb v vseh drugih. Še najlažje to soodvisnost predstavimo na modelu bolnišnične organiziranosti. Ta je zaradi narave dela hierarhična, a v bolnišnici delo poteka v timih, glavni namen vsakega tima pa je zagotavljanje organizirane pomoči bolnikom. Slog medosebnega komuniciranja in način reševanja konfliktnih situacij v timih večidel določa in je zanj odgovoren zdravnik. To pa ni edina dinamika, ki določa delovanje zdravstvenega tima. Ne nazadnje je tu množica bolnikov (in njihovih svojcev), ki bolni ali le takega počutja iščejo pomoč zase in vsak dan vstopajo v ta sistem. Vsak seveda s svojimi predstavami, pričakovanji, pa tudi z zahtevami, za katerimi se skrivajo najrazličnejši strahovi, negotovost, skrbi in hkrati žalost, nestrpnost, nezaupanje in jeza. Tako ni en sam dan v tednu, tako je iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec, za večino zaposlenih ves čas delovne dobe. Ne le za zdravnike, za vse zdravstveno osebje in še zlasti za tiste z manj razumevanja in podpore v domačem okolju je to veliko čustveno breme. Toliko bolj, ker morajo za reševanje tujih stisk odmisliti in vsaj začasno na stran potisniti lastne socialne in čustvene potrebe in morebitne nerešene osebne težave.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.