Lani vsak enajsti prodani avtomobil v EU električen

Okoljske organizacije menijo, da lahko brez ambicioznejših ciljev EU za avtomobilske izpuste CO2 prodaja električnih vozil že letos upade

Prodaja električnih vozil v EU, spodbujena s cilji EU za izpuste CO2, je lani narasla že drugo leto zapored - delež prodaje baterijskih električnih vozil je bil 9,1‑odstoten, kar pomeni, da je bil vsak enajsti prodani avtomobil v EU lani popolnoma električen. Vendar tak trend rasti ni samoumeven, opozarjajo v društvu za sonaravni razvoj Focus. V organizaciji Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus, namreč ocenjujejo, da bo brez ambicioznejših ciljev za avtomobilske izpuste CO2 rast prodaje električnih vozil v Evropi do konca tega desetletja upadla, znova pa se utegen večati tržni delež avtomobilov na bencin in dizel.

Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA je bilo v letu 2021 največ prodanih vozil še vedno na bencin (40 odstotkov vseh novih vozil); delež dizla je bil 19,6-odstoten, enako delež hibridnih vozil. Razrez je viden na grafiki ACEA:

Dosežen 9,1-odstotni delež baterijskih električnih vozil pomeni bistveno rast v primerjavi s časom, preden so stopili v veljavo trenutni standardi EU za avtomobilske izpuste CO2, ki so proizvajalce spodbudili k prodaji električnih vozil. Še leta 2019 je bil ta delež 1,9 odstotka, v sporočilu opozarja Focus.

»Vzrok za rekordno rast so nedvomno cilji EU na področju avtomobilskih izpustov CO2. Dolga leta smo za slabo prodajo električnih vozil zmotno krivili potrošnike, zdaj pa vemo, da v primeru, da proizvajalci avtomobilov dajo na trg modele, naraste tudi povpraševanje,« pravijo pri organizaciji T&E. Ob tem opozarjajo, da utegnejo premalo ambiciozni predpisi oziroma cilji v naslednjih letih zmanjšati pritisk na proizvajalce: »Zaradi tega bomo morda že kmalu priča ponovni rasti onesnažujočih avtomobilov na fosilna goriva. Da prodaja električnih vozil ne bi upadla, morajo biti standardi za izpuste CO2 ambicioznejši.«

»Vzrok za rekordno rast so nedvomno cilji EU na področju avtomobilskih izpustov CO2. Dolga leta smo za slabo prodajo električnih vozil zmotno krivili potrošnike, zdaj pa vemo, da v primeru, da proizvajalci avtomobilov dajo na trg modele, naraste tudi povpraševanje.«

Analiza organizacije T&E denimo kaže, so cilji EU za proizvajalce avtomobilov, ki bodo začeli veljati leta 2025, tako šibki, da bodo uresničeni že dve leti prej. Če EU teh ciljev ne bo zaostrila, bodo države članice do leta 2030 tudi zelo težko uresničile svoje nacionalne podnebne načrte, opozarjajo v Focusu. Še posebej so ti ambicioznejši cilji pomembni za Slovenijo, ki iz prometa beleži kar 52,9 odstotkov vseh emisij v netrgovanih sektorjih. »Glede na visok delež izpustov toplogrednih plinov mora vlada RS poleg ukrepov trajnostne mobilnosti zagovarjati evropske politike, ki bodo proizvajalce vozil silile k proizvodnji učinkovitejših in čistejših vozil. Prehod iz motorjev z notranjim zgorevanjem na električna vozila je ključnega pomena pri razogljičenju avtomobilov, ki so odgovorni za kar 12 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov v Evropi,« poudarja Katjuša Šavc iz Focusa.

Lani je prodaja električnih vozil sicer nekoliko hitreje zrasla v skupinu srednje in vzhodnoevropskih držav (+71 odstotkov) kot pa v zahodnoevropskih državah EU14 (+67 odstotkov). V prvi skupini so zajete Hrvaška, Češka, Slovaška, Madžarska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Bolgarija in Slovenija. Gledano posamične države EU se je prodaja baterijskih električnih vozil lani najhitreje povečala v Grčiji (220‑odstotna rast). Največji trgi za baterijska električna vozila so sicer še naprej Nemčija (356.000 vozil), Francija (162.000) in Italija (67.000), po deležu prodaje pa vodi Nizozemska z 20 odstotki, ki ji sledita Švedska (19 odstotkov) in Avstrija (14 odstotkov).

»Na številnih velikih trgih pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno »električni« priključni hibridi – ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj kot motorji na fosilna goriva. Tako je npr. v Belgiji, kjer je 68-odstotni delež priključnih hibridov v prodaji električnih vozil, in v Španiji, kjer je ta delež 65­odstoten.«

»Na številnih velikih trgih pri prodaji električnih vozil še vedno prevladujejo lažno »električni« priključni hibridi – ki lahko, kadar niso napolnjeni, dejansko onesnažujejo še bolj kot motorji na fosilna goriva. Tako je npr. v Belgiji, kjer je 68-odstotni delež priključnih hibridov v prodaji električnih vozil, in v Španiji, kjer je ta delež 65­odstoten,« še opozarjajo v Focusu in dodajajo, da imajo zakonodajalci EU letos »priložnost odpraviti vrzeli v uredbi o CO2 za avtomobile«, ki trenutno celo spodbuja prodajo priključnih hibridov in športnih terenskih (SUV), kar ni ustrezno.

V T&E pozivajo še, da bi novi predpisi morali od avtomobilske industrije zahtevati »množično proizvodnjo in večjo prodajo cenejših modelov vozil z ničelnimi emisijami, na drugi strani pa bi morala nova zakonodaja EU o infrastrukturi v skladu z naraščanjem števila tovrstnih vozil zagotoviti hitrejše in boljše uvajanje polnilnih postaj.«

POU Da prodaja električnih vozil ne bi upadla, morajo biti standardi za izpuste CO2 ambicioznejši, opozarjajo pri organizaciji T&E.