Leto Karla Destovnika Kajuha

Letos obeležujemo 100. letnico rojstva Karla Destovnika Kajuha. Zaradi tega je občina Šoštanj (Kajuhov rojstni kraj) to leto razglasila za Kajuhovo leto. Temu se je pridružila ZZB NOB Slovenije. Kljub pobudam, da bi bilo Kajuhovo leto na državnem nivoju, je bila aktualna oblast za to gluha.

Dolga leta po Kajuhovi smrti je bil le ta ob Prešernu, Gregorčiču, Aškercu in Kosovelu eden najbolj branih slovenskih pesnikov. Veliko ljudi je veliko njegovih verzov znalo na pamet, dajali so jim upanje in vero v lepši jutri. Njegova umetniška beseda je klena, razumljiva in globoko čustveno izpovedna. Kdo je znal lepše in bolj prepričljivo kot on opisati :

- nacionalno zavest ( O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz),
- materino ljubezen (Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat si mu nežno v solzah šepetala: Glej, kmalu iz tebe cel fant bo postal),
- sinovo ljubezen ( A želel bi, da ne utihne prej mi glas, dokler ti ne porečem: Glej ta svet je tudi zate),
- ljubezen (Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče),
- upanje v domovino in človeka (Ljudje, če v vaših bi očeh razbral, po kakšnih hodite poteh, in če vsakdo od vseh srca na dlan bi dal, da človek bi človeka prepoznal, takrat bi v hipu stari svet propal …).

Potem pa je prišla osamosvojitev in Kajuh je začel počasi izginjati iz našega repertoarja in zavesti ter predvsem iz šolskih programov. Novi oblasti nekako ni šlo v razumevanje njegovo poveličevanje partizanskega boja. Bolj leve politične opcije pa so kar nekaj let po osamosvojitvi sramežljivo skrivale glavo med rameni, boječ se braniti pridobitve zmage iz druge svetovne vojne in dobre strani prejšnjega sistema. In tako je med mladimi počasi izginjal tudi Kajuh. Ostal pa je med nami, starejšimi, ki bomo vedno cenili njegovo umetniško besedo in neizmerljivo ljubezen do domovine, ki ji je nenazadnje tudi daroval najdragocenejše, svoje življenje. Žal ne bomo nikoli izvedeli, kaj vse bi še lahko ustvaril, če ne bi preminul že pri 22 letih. A kljub rosno mlademu umetniškemu ustvarjanju ga po izpovedovanju svoje duše in povednosti  izraza le malokdo v slovenskem prostoru prekaša.

Ker mladi ne poznajo njegovih stihov in s tem veliko izgubljajo, predvsem veliko vrednoto empatije do sočloveka, jim jih moramo vrniti. Še posebej zato, ker so mladi v tem času kapitalističnega hlastanja izgubili veliko vrednot. Glavne vrednote vse bolj postajajo denar, tekmovalnost, slava. Kajuhove pesmi pa jim bi vrnile tiste prvobitne vrednote, ki jih resnično nujno potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj, da bo ta svet postal bolj prijazen za večino ljudi: čisto ljubezen, prava domovinska čustva in tudi malo naivne poštenosti.

To pismo je poziv slovenski levi opciji: razglasite leto 2022 za Kajuhovo leto! Če tega ne boste storili, dejansko niste prava in iskrena leva politična opcija. Pa če tudi bo to samo pol leta, bo še bolj poudarjen pomen žlahtnosti besede Karla Destovnika za slovenski narod, ki jo je trenutna oblast želela skriti, zamolčati in jo želi izroditi že celih zadnjih 30 let; pa če človek poskuša biti še tako strpen in objektiven, se ne more znebiti občutka in spoznanja, da se to dogaja v imenu (in za) konzervativizma, klerikalizma in domobranstva. 22. februar (dan konca pesnikovega življenja, ki ga je daroval na oltar svobodne domovine), bi lahko bil dan, ko bi začeli razmišljati o njegovi veličini in mu vrnili mesto, ki mu kot slovenskemu-partizanskemu pesniku, v našem kulturnem in vsakodnevnem prostoru zanesljivo pripada.