Pravica do svobodne misli in kričanja po svoje

Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) je prepričan, da je pravico narodov in ljudi, da govorijo svoj jezik, potrebno povezati s pravico do svobodne misli. En sam jezik se po njegovi oceni uveljavlja z velikimi vojaškimi grožnjami Evropi.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov, ki je nastal na pobudo Unesca. Z letošnjo temo Uporaba tehnologije za večjezično učenje: izzivi in priložnosti želi spodbuditi razpravo o možni vlogi tehnologije za napredek večjezičnega izobraževanja in podporo razvoju kakovostnega poučevanja in učenja.

Unesco se bo dnevu pridružil s spletnim seminarjem iz Pariza, na katerem bodo razpravljali o večji vlogi učiteljev pri spodbujanju kakovostnega večjezičnega poučevanja in učenja ter o tehnologijah in njihovem potencialu, s katerimi bi podprli tovrstno poučevanje in učenje.

DSP bo mednarodni dan maternih jezikov počastil z literarnim dogodkom, na katerem bodo nastopili ustvarjalci, ki svoja dela bodisi pišejo v narečjih bodisi so pripadniki slovenske narodne manjšine. "V pogovoru z Janezom Ramovešom, Alferijo Bržan in Andreino Trusgnach, ki ga bo vodil Aljaž Koprivnikar, se bomo skozi narečja sprehodili po različnih avtorskih poetikah, ki bogatijo širši slovenski in obmejni kulturni prostor," so zapisali v vabilu.

"Zato je današnji dan maternih jezikov dan vsakokratnega jezika posameznika in skupnosti, ki mora imeti moč, da zakriči dovolj razumljivo: pustite nam govoriti v našem jeziku. Razumite našo materinščino: zahtevamo mir in svobodo govorjenja v našem jeziku, ne zahtevajte od nas poslušnosti in ubogljivosti in podrejenosti v vašem jeziku, ne pačite ga in ne uničujte ga z železnim tonom, tonom sovraštva, trdega in odločnega zvena jekla jezikov predsednikov in poveljnikov, ne izražajte svoje infantilne zahteve v jeziku, ki ga sicer poznamo tudi v vseh njegovih poetičnih in človeških tonih."

Dušan Merc,
predsednik DSP

Predsednik DSP Dušan Merc je v poslanici zapisal, da bi moral biti letošnji dan maternega jezika namenjen uporu proti prevladi enega jezika - "trenutno žal jezika vojne".

Prepričan je, da je pravico narodov in ljudi, da govorijo svoj jezik, potrebno "povezati s pravico do svobode misliti po svoje in kričati po svoje". Po njegovem mnenju namreč ni težko prevesti "v vse materinščine sveta jezik težkega železa in velikanskih premikov tisočerih oboroženih ljudi, ki morajo ubogati samo en jezik".

En sam jezik se po njegovi oceni uveljavlja z velikimi vojaškimi grožnjami Evropi, vendar: "Evropi ni potrebna vojna, ki bi bila v resnici vojna proti jezikom mnogih narodov." Kot je zapisal, nismo in nikoli ne smemo postati vsi samo en narod, ki bi razumel le jezik sovraštva, ki se razliva po svetu, tudi po Evropi, jezik, ki postaja jezik zastraševanja in dopovedovanja, da je vojna nujna.

"Zato je današnji dan maternih jezikov dan vsakokratnega jezika posameznika in skupnosti, ki mora imeti moč, da zakriči dovolj razumljivo: pustite nam govoriti v našem jeziku. Razumite našo materinščino: zahtevamo mir in svobodo govorjenja v našem jeziku, ne zahtevajte od nas poslušnosti in ubogljivosti in podrejenosti v vašem jeziku, ne pačite ga in ne uničujte ga z železnim tonom, tonom sovraštva, trdega in odločnega zvena jekla jezikov predsednikov in poveljnikov, ne izražajte svoje infantilne zahteve v jeziku, ki ga sicer poznamo tudi v vseh njegovih poetičnih in človeških tonih," je med drugim zapisal Merc.

Unesco je 21. februar za mednarodni dan maternih jezikov razglasil leta 1999 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik - bengalščino. Z njim organizacija opozarja na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.