EU bo za orožje za Ukrajino namenila 450 milijonov evrov 

Padel je tabu, da EU ne more uporabiti svojih sredstev za dobavo orožja napadeni državi

EU bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem virtualnem zasedanju ministrov.

"Te dni je padel še en tabu - tabu, da EU ne more uporabiti svojih sredstev za dobavo orožja napadeni državi," je pomen odločitve ponazoril Borrell, ki je razmere opisal kot resnično zgodovinske.

Poleg tega bo unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo, je še povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije.

Sredstva bo namenila iz lani vzpostavljenega evropskega mirovnega instrumenta, ki omogoča financiranje operativnih vojaških ali obrambnih ukrepov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, tudi orožja. V tem skladu je okoli pet milijard evrov za obdobje do leta 2027.

Sredstva bo po neuradnih informacijah mogoče uporabiti retroaktivno, torej unija bo lahko članicam plačala za orožje, ki so ga že dostavile ukrajinski vojski. V Bruslju ob tem vse članice pozivajo, naj Ukrajini pomagajo tudi vojaško. Od nevtralnih članic Avstrije in Irske pa se pričakuje pomoč z neubojnimi sredstvi.

Zdaj so dosegli dogovor o financiranju, v ponedeljek pa se bodo sestali obrambni ministri unije, da uskladijo nadaljnje korake, tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski. Pomoč bo vključevala tudi vojaška letala, je dejal Borrell.

gqTCPQffHZE

Ta zgodovinska odločitev je sledila zasuku v stališču Nemčije, ki je odločila, da bo vendarle Ukrajini neposredno pomagala tudi z orožjem. Nato je nemški kancler Olaf Scholz napovedal tudi znatno krepitev obrambnega proračuna.

Borrell je potrdil tudi dogovor o vseh preostalih sankcijah, ki jih je pred tem napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ker je bilo srečanje neformalno, so ministri sprejeli politični dogovor, ki bo kmalu postal uradna odločitev.

EU bo zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, tudi za zasebna letala oligarhov.

Še en zgodovinski ukrep je prepoved delovanja ruskih medijev v državni lasti Sputnika in Russia Today v EU, tako da ne bosta več mogla širiti laži in z njimi upravičevati vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Poleg tega bo EU sprejela sveženj sankcij tudi proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino. Cilj je ustaviti beloruski izvoz v ključnih sektorjih, na primer tobačnem, lesnem in jeklarskem. Predvidene so tudi dodatne sankcije proti posameznikom.

Novi sveženj sankcij EU predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift ter prepoved transakcij z rusko centralno banko in zamrznitev približno polovice njenih finančnih rezerv. Preostalo je namreč v Rusiji ali na Kitajskem, saj je Moskva v pripravah na invazijo veliko rezerv preselila, je pojasnil Borrell.

Poleg tega bo unija znova razširila seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja, vključno z ruskimi oligarhi in poslovneži, ki sodelujejo v ruski vojni proti Ukrajini.

"Ukrepamo proti bogastvu Putinove elite," je ponazoril Borrell. Poudaril je tudi, da si skupaj s partnericami po svetu prizadevajo tudi za čim večjo mednarodno osamitev Rusije.

"Ukrepamo proti bogastvu Putinove elite."

Josep Borrell,
visoki zunanjepolitični predstavnik unije

Ob tem je izpostavil bojazen, da se Rusija ne bo ustavila v Ukrajini, ter poudaril, da je treba veliko pozornosti nameniti dogajanju v Moldaviji, Gruziji in tudi na Zahodnem Balkanu.

Borrell je komentiral tudi možnost, da Putin uporabi jedrsko ali kemično orožje. Samo omemba možnosti uporabe jedrskega orožja je tako gromozanska odgovornost, da to pove vse o osebi, ki to počne. "Iskreno, ne moremo si predstavljati, da lahko kdo to govori," je dejal.

Izrednega virtualnega zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je po navedbah MZZ izrazil podporo ukrepom pomoči Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta ter drugim ukrepom proti Rusiji in Belorusiji, pozval k njihovemu čimprejšnjemu sprejetju ter kolege obvestil o slovenski dosedanji pomoči Ukrajini.

"V tem zgodovinskem trenutku se mora izkazati vsa Evropa."

Charles Michel,
predsednik Evropskega sveta

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa se je danes v ukrajinskemu narodu poklonil za pogumen in pokončen boj proti surovi ruski agresiji. V posebnem nagovoru je Ukrajincem obenem zagotovil pomoč EU in mednarodne skupnosti napadeni državi.

Obljubil je, da bo pomoč konkretna, tudi vojaška. "Puške, strelivo, rakete in gorivo so na poti k vašim enotam," je zapisal Michel. "V tem zgodovinskem trenutku se mora izkazati vsa Evropa. Stojimo vam ob strani," je še sporočil Ukrajincem.

pctJkX1Qnno