»Danes smo tu proti vojni, za mir«

V Ljubljani je na Trgu republike potekal shod za mir. Številni udeleženci so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.

Predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe in številni drugi udeleženci so danes na shodu za mir na ljubljanskem Trgu republike pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Hkrati pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.

"Danes smo tu proti vojni, za mir," so organizacije zapisale v izjavi, ki so jo prebrali na današnjem shodu in jo spodaj objavljamo v celoti.

V izjavi so odločno obsodili napad Rusije na Ukrajino, ki so ga označili za silovit, nezakonit in nezaslišan poseg na ozemlje druge države. Opozorili so, da je že povzročil žrtve tudi med civilnim prebivalstvom, tudi otrok. Napad je pregnal z domov številne družine, prekinil je izobraževanje otrok, so našteli.

"Trpljenje, ki ga povzroči človek, najbolj boli."

Anica Mikuš Kos,
Slovenska filantropija

Obenem so v izjavi obsodili grožnje z nuklearnim orožjem, zahtevali so takojšnjo prekinitev napadov in odložitev orožja ter premik za pogajalsko mizo. Pričakujejo, da se tako EU kot ZN in širša mednarodna skupnost še naprej odločno angažirajo za vzpostavitev miru, nedopustno je odziv usmeriti v militarizacijo, so navedli.

"Glavne besede ne smejo imeti trgovci s strahom in orožjem. Danes smo tu, ker zahtevamo dosledno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava ter spoštovanje nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti," so med drugim izpostavili.

"Glavne besede ne smejo imeti trgovci s strahom in orožjem. Danes smo tu, ker zahtevamo dosledno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava ter spoštovanje nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti."

Skupna izjava več kot 35 organizacij, ki so podprle shod za mir

Dodatno so pozvali, naj meje ostanejo odprte za vse, ne le ukrajinske begunce. Zavzeli so se tudi za verodostojne informacije in zagotovitev pogojev za profesionalno delo novinarjev in novinark.

Pred mikrofonom so se nato zvrstili različni govorci. Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije, ki je več vojnih razmer doživela iz prve roke, je med drugim izpostavila, da je skupni imenovalec vseh vojn neskončno človeško trpljenje, umirajočih, ranjenih, tistih, ki so izgubili svoje bližnje. "Trpljenje, ki ga povzroči človek, najbolj boli," je ocenila.

Na shodu sta spregovorila tudi dva ukrajinska državljana, ki trenutno živita v Sloveniji. Izpostavila sta pomen podpore mednarodne skupnosti Ukrajini in zbrane na shodu pozvala, naj še naprej protestirajo in se pridružijo humanitarnim akcijam.

Shod so podprli tudi številni predstavniki LGBTQ+ skupnosti, ki so nasilje ostro obsodili in opozorili tudi, da vlada ruskega predsednika Vladimirja Putina sistemsko zatira LGBTQ+ osebe v Rusiji. Ukrajinska LGBTQ+ skupnost bi lahko tako postala ena izmed najbolj politično targetiranih skupin v državi, so sporočili iz Društva Parada ponosa.

Za mir in proti vojni so se opredelili tudi udeleženci in udeleženke shoda na transparentih. Na njih so med drugim zapisali, da orožje ni rešitev, ter izrazili solidarnost z ljudmi v Ukrajini pa tudi s tistimi v Rusiji, ki vojni nasprotujejo. "Namerni napadi na civiliste so vojni zločin," pa so na transparent zapisali v Amnesty international Slovenije.

"Namerni napadi na civiliste so vojni zločin."

Napis na transparentu Amnesty international Slovenije

Shoda se je udeležilo tudi več znanih javnih obrazov, med drugim prvi predsednik republike Milan Kučan. V izjavi za televizijo Top TV je kot nerazumno ocenil, da nihče ne zahteva premirja, pač pa se je vsa mednarodna pomoč skoncentrirala v dobavo orožja, kar ga skrbi. Potegnil je vzporednice z osamosvojitveno vojno v Sloveniji in dejal, da je tudi Slovenija tedaj najprej zahtevala premirje, kar je nato vodilo v mirovna pogajanja. "Nabava orožja bo povzročila le čedalje več mrtvih in ranjenih," je še ocenil.

"Nabava orožja bo povzročila le čedalje več mrtvih in ranjenih."

Milan Kučan,
prvi predsednik republike Slovenije

Protestniki so se po govorih podali še na sprehod po Ljubljani, pri čemer so jih spremljali policisti.

ZckSLu_EQx8

Sporočilo več kot 35 organizacij, ki so danes podprle Shod za mir

Odločno obsojamo napad avtoritarnega ruskega režima na Ukrajino, silovit, nezakonit in nezaslišan poseg na ozemlje druge države, ki je že povzročil razdejanje in številne žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. Napad je pognal stotine tisočev ljudi od doma, pretrgal vezi med družinskimi člani, prekinil šolanje mladih, zdravljenje bolnih in skrb za stare. Med prvimi ubitimi so bili tudi otroci.

Ravno tako obsojamo odkrite grožnje z nuklearnim orožjem, ki porivajo v vojno in pogubo celo Evropo in svet.

Zahtevamo takojšnjo prekinitev napadov in nasilja ter reševanje sporov za pogajalsko mizo.

Pričakujemo, da se Evropska unija, Združeni narodi in širša mednarodna skupnost še naprej celovito in odločno angažirajo za zagotavljanje prekinitve napadov in za vzpostavitev miru. Nedopustno pa je odziv usmeriti v stopnjevanje militarizacije, v ukrepe in retoriko, ki bi dodatno podžgali in razširili vojno in nasilje. Glavne besede ne smejo imeti trgovci s strahom in orožjem.

Zahtevamo dosledno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava, spoštovanja nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti. Ravno tako zahtevamo, da se zagotovi odgovornost za kršitve človekovih pravic, vključno za domnevne vojne zločine in zločine proti človeštvu. In da se preprečuje nadaljnje kršitve humanitarnega prava in človekovih pravic.

Izražamo odločno podporo prebivalcem in prebivalkam Ukrajine v njihovi samoobrambi in dogovarjanju o miru. V Sloveniji in drugih evropskih državah moramo nujno zagotoviti takojšnjo pomoč vsem žrtvam vojne in nasilja. Meje za begunce morajo biti in ostati odprte: za vse, ki bežijo pred vojnami, konflikti in preganjanjem, ne glede na to, od kod bežijo, kakšna je njihova nacionalnost, vera ali barva kože.

Izražamo solidarnost z ljudmi, ki v Rusiji nasprotujejo napadu na Ukrajino in se soočajo z nasilnim odzivom oblasti, in vsemi, ki po svetu nasprotujejo tej vojni. Pozivamo k pogumu in vztrajni opoziciji. Nujno je spet obnoviti mednarodne mirovniške pobude in večjo pozornost posvetiti temi miru.

Verodostojne informacije o dogajanju v zvezi z vojno v Ukrajini so ključnega pomena za obveščenost javnosti in odločevalce in za javno mnenje. Od medijev, predvsem pa javnih medijev zahtevamo, da okrepijo resurse in zagotovijo pogoje za profesionalno delo novinark in novinarjev, da bodo lahko opravljali to svojo pomembno vlogo.