Zahtevo nadškofije za vrnitev Triglavskih jezer znova zavrnili

Cerkev izgubila še eno bitko za Sedmera jezera

Radovljiška upravna enota (UE) je nedavno drugič zavrnila zahtevek ljubljanske nadškofije za vrnitev širšega območja doline Triglavskih jezer (Sedmerih jezer) v naravi. Na nadškofiji so že napovedali, da se bodo znova pritožili, danes poroča Dnevnik.

Kot še piše, je nadškofija zahtevek za vrnitev v naravi oddala leta 1992. Julija 2018 je okoljsko ministrstvo z delno odločbo zavrnilo vrnitev jezer v naravi, ker gre za naravno vrednoto državnega pomena, in nadškofiji odmerilo odškodnino v obliki državnih obveznic.

Odškodnino bi moral izplačati Slovenski državni holding, ki pa je vložil tožbo na upravno sodišče. Enako je storila nadškofija. Upravno sodišče je oktobra 2019 odločilo, da okoljsko ministrstvo sploh ni stvarno pristojno za reševanje zadeve, zato jo je vrnilo v odločanje UE Radovljica.

Slednja je zahtevek nadškofije prvič zavrnila septembra 2020, in sicer z enako utemeljitvijo kot tokrat. Trdi, da predmetne nepremičnine sploh niso bile podržavljene, saj jih je že leta 1941 odvzel nemški rajh, zato naj nadškofija v času nacionalizacije ne bi bila njihova lastnica.

UE vztraja, da bi morala nadškofija zahtevek oddati pri pristojnem okrajnem sodišču na podlagi zakona o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator in pomagači (ZRP), dodaja Dnevnik.

Pravni zastopniki Nadškofije Ljubljana pa trdijo, da je ta dokazala, da je bila po drugi svetovni vojni lastnica in posestnica teh nepremičnin ter da so ji bile podržavljene. Opozarjajo, da so vsi drugi, ki jim je nemški rajh odvzel nepremičnine, te dobili nazaj neposredno na podlagi ZRP, ne da bi morali to urejati po sodni poti.

O pritožbi nadškofije bo tako vnovič odločalo kmetijsko ministrstvo, ki je zahtevek januarja lani že poslalo nazaj v Radovljico, navaja Dnevnik.