Menda nas v Sloveniji čaka vojna

Janševa vlada je organizirala shod. Napoved, da nas v Sloveniji čaka vojna, če ne bomo sledili njim, je ena najbolj umazanih zastrašujočih izjav, kar smo jih lahko slišali v dolgih letih.

Kampanja za državnozborske volitve v Sloveniji je v polnem zagonu in vsak dan bolj je razpoznavno, kako je vojna v Ukrajini postala priročen izgovor za organizirano in sistematično vodeno politično kampanjo v korist vladajočih. Zadnji shod v podporo Ukrajini, uradno so ga organizirali Kulturno društvo Ljubljana-Kijev, ukrajinska diaspora in ukrajinsko veleposlaništvo, je dejansko perfidna akcija vladajočih strank, kjer so se nesramno promovirali predsednik vlade Janez Janša in podpredsednika Matej Tonin in Zdravko Počivalšek, kar je še en v nebo vpijoč primer perfidne, cinične in nepietetne akcije velemojstrov mimikrije: tistih, ki bodo zlorabili prav vse, da bi se zadržali na oblasti s pomočjo fintiranja ljudskih množic tik pred volitvami.

Mimikretičnost je hitro prepoznavna: potrebno je najti razlog za učinkovito samopromocijo, ki bo videti nadvse legitimen in mu ne bo enostavno očitati, da je dejansko volilno motiviran, za kar je dokaj nepričakovano poskrbel Vladimir Putin. Ob novem poskusu mobilizacije javnega mnenja s shodom se je protestnik Jaša Jenull zelo smiselno vprašal, kdo je plačal postavitev orjaškega odra z ozvočenjem in video steno za namene predvolilnega mitinga pod krinko shoda za Ukrajino, če plačila za avtobuse, ki so pripeljali ljudi na shod, niti ne omenjamo.

Janša pozna bolečino naroda

Povezovalka programa na Kongresnem trgu je bila skoraj predvidljivo poslanka stranke SDS, ki je v svojem nastopu pozabila povedati, v katerem volilnem okraju kandidira. Eva Irgl je pred dnevi na socialnih omrežjih objavila srce parajoč zapis o »bolečini naroda« in edinem terapevtu zanjo: »Predsednik vlade Janez Janša pozna bolečino naroda, ko je ta napaden. Zato je pomoč Ukrajini na različnih nivojih in boj za njeno članstvo v EU v teh ekstremno težkih preizkušnjah tako pristen in človeški. V ključnih trenutkih zgodovine je pomembno, kdo vodi Vlado RS in z izkušnjami aktivno soustvarja mednarodno politiko. Imejmo to v mislih.«

Kot sem že pokazal v analizi nadvse odkritega demagoškega primerjanja Janše z Zelenskim, je psihopropagandna taktika ob začetku vojne v Ukrajini zelo enostavna: ker se tudi slovenski narod večinsko identificira z žrtvijo, kar Ukrajina nesporno je, se primerjava s slovensko osamosvojitvijo ponuja po sebi, saj je bila tudi naša država zelo podobna žrtev, zato je na tej točki možno licitirati rešitelja. In že smo pri tistem, ki najbolj trpi, ko je potrebno braniti narod, ker pozna njegovo bolečino! Še več, kot pove povezovalka shoda, imamo neverjetno srečo, da je Janša šef naše vlade in človek, ki bo na mednarodnem parketu s svojo modrostjo in izkušnjami iskal rešitev v situaciji vojne.

»Predsednik vlade Janez Janša pozna bolečino naroda, ko je ta napaden. Zato je pomoč Ukrajini na različnih nivojih in boj za njeno članstvo v EU v teh ekstremno težkih preizkušnjah tako pristen in človeški. V ključnih trenutkih zgodovine je pomembno, kdo vodi Vlado RS in z izkušnjami aktivno soustvarja mednarodno politiko. Imejmo to v mislih.«

Eva Irgl,
poslanka SDS

Stava na učinke skozi neposredno identifikacijo z ukrajinskim narodom s psihološko premiso, da je napad na Ukrajino enako kot napad na Slovenijo, toda k sreči nekdo pozna rešitev, saj je heroj domače osamosvojitvene vojne in nas bo obvaroval vsega hudega, se lahko komu zdi groteskno prozoren manever, toda večina propagandnih metod je te vrste. Pomembna za takšno zaigrano predstavo za državljane je seveda medijska podpora. Pa naj kdo pomisli, kolikokrat je v zadnjih tednih v medijih spremljal Janšo in kolikokrat njegovega konkurenta Roberta Goloba, za katerim bi skoraj lahko razpisali tiralico!

Priprave na vojno doma

Vlada, ki je sicer vsakič znova v zadnjih dveh leti nasprotovala protestom na ulicah, saj so se ti odvijali proti njej, po možnosti pa proti udeležencem uporabljala solzivec in vodne topove, je tokrat kar sama zaigrala na karto mirovništva in organizirala omenjeni shod, zaradi katerega so prestavili poročila na prvem programu TV Slovenija, nato pa začeli z enournim neposrednim prenosom protesta. Še ena sramota in debakel zaposlenih na javni radioteleviziji, ki ne samo ne želijo organizirati splošne stavke, ampak preprosto izpolnjujejo navodila politično nastavljene garniture v hiši – naj znova spomnim, da se Igor E. Bergant celo pretvarja, da ni opazil politizacije svoje hiše, v nobenih od dosedanjih izjav zaposlenih pa ne bomo našli obsodbe tega več kot očitnega dejstva. Nič ne pomaga razlaga, da so bili zaposleni znova presenečeni nad zahtevo po prenosu, ker so prejeli obvestilo, da bo vodstvo TV Slovenija spremenilo programsko shemo in da bodo zato poročila ob petih na sporedu 20 minut prej kot sicer. Brez pasivnega ali aktivnega upiranja zaposlenih v RTV hiši pač ne bo izborjene avtonomije tega medija in tukaj protestna pisma, ki jih sicer hvalevredno piše novinarski kolektiv, ne bodo zadostovala.

Za vrhunec nastopov na shodu pa ni poskrbel Janša kot glavni govornik, temveč aroganten predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. Kot pravi, ne smemo dopustiti začetka padanja domine svobode in demokracije: »Če danes ne bomo pomagali Ukrajincem, se moramo začenjati pripravljati na vojno na naših tleh.« Skozi apokaliptično strašenje z vojno na domačih tleh je psihopropaganda oblastnikov dosegla enega svojih dramatičnih vrhuncev. Napoved, da nas v Sloveniji čaka vojna, če ne bomo sledili njim, je ena najbolj umazanih zastrašujočih izjav, kar smo jih lahko slišali v dolgih letih.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**