Manipulacija

Anketa ministra NSi, krščanskega demokrata Janeza Ciglerja Kralja

»Ali podpirate, da se denarna socialna pomoč/otroški dodatek vzame osebam, ki so v postopku za pogojno kazen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, in obsojenim osebam? Ali se strinjate, da gre pri denarni socialni pomoči le za premostitev situacije in ne za trajno rešitev? Ali se strinjate, da denarno socialno pomoč dobijo samo tisti, ki jo potrebujejo? Ali podpirate zmanjšanje števila izrednih denarnih socialnih pomoči s 5-krat na 3-krat letno?« To so le štiri vprašanja od 17 iz ankete, ki jo je januarja naročilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem in iz pridobljenih odgovorov izpeljalo sklep, da je solidarna družba »želja in prioriteta ministrstva«.

Ministrstvo je o opravljeni »javnomnenjski raziskavi« samo obvestilo javnost. Sporočilo za javnost iz 16. februarja v uvodu navaja, da raziskava kaže zadovoljstvo z delom ministrstva, ljudje – oziroma »državljanke in državljani«, če uporabimo izrazje ministrstva – pa podpirajo tudi predlagane spremembe zakonodaje. »V povprečju 80 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da so aktualni predlogi in ukrepi ministrstva primerni, in se z njimi strinja«. To sicer ni res; v povprečju je bilo strinjanje manj kot 75-odstotno, z nekaterimi predlogi 50-odstotno.

Vprašanja, kot so postavljena, kažejo, da želi minister legitimirati poseg v socialne pravice in omejevanje teh za ene (revne) in povečevanje za druge (že zdaj premožnejše).

V katero smer predlogi oziroma anketna vprašanja ministrstva gredo, je jasno že iz vprašanj, navedenih na začetku članka. Ministrstvo odgovore anketirancev razlaga kot visoko podporo dvema svojima usmeritvama: to sta »odločni boj proti zlorabam denarnih pomoči« in »solidarna družba«, kot si jo seveda predstavlja ministrstvo. Pri boju zoper zlorabe denimo poudarja, da več kot 90 odstotkov anketirancev podpira »predlog spremembe zakonodaje, ki omejuje zlorabe pri prejemanju denarne socialne pomoči«, pri čemer pa v anketnem vprašanju sam predlog sprememb sploh ni bil razkrit ali kakorkoli konkretiziran. Da si ljudje želijo solidarno družbo, ki naj bi bila tudi prednostna naloga ministrstva, to utemeljuje z 69-odstotno podporo ukrepu »brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki je v vrtcu skupaj s sorojencem, in brezpogojno brezplačnega vrtca za tretjega, četrtega in vsakega naslednjega otroka«. Kako minister iz vrst krščanskih demokratov razume solidarno družbo, pa zgovorno kaže že omenjeno anketno vprašanje: »Ali podpirate, da se denarna socialna pomoč/otroški dodatek odvzame osebam, ki so v postopku za pogojno kazen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, in obsojenim osebam?« Pritrdilo je 53 odstotkov anketiranih.

Po ustavi vsak velja za nedolžnega, dokler ni pravnomočno obsojen, in na ministrstvu to zagotovo vedo. Za nekatere otroke bi imeli zastonj vrtec, drugim bi že zgolj zato, ker so njihovi starši v nekih postopkih, vzeli otroški dodatek. Strokovna literatura kot enega ključnih izzivov sodobnih socialnih politik poudarja, da marsikdo, ki bi potreboval pomoč, zaradi številnih okoliščin ne zaprosi zanjo. Seveda pa tisti, ki zlorabljajo socialno pomoč, enako goljufajo državo kot neplačniki davkov, dojemanje teh skupin oziroma strpnost države do ene in druge pa je povsem različna.

Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo opozarja na popolno nesprejemljivost spreminjanja socialnih politik na podlagi javnomnenjskih anket. »Socialne politike morajo težiti k celovitemu urejanju področij, utemeljene morajo biti na podatkih in dejstvih, na raziskovanju, znanju in razumevanju tega, kako se družbena struktura prepleta z individualnim življenjem, na nekih splošnih načelih enakosti, socialne pravičnosti, solidarnosti. To pa ni enako javnemu mnenju.« Vprašanja v anketi so sugestivna in manipulativna. Denimo vprašanju o podpori zamisli, da se premoženje, kot je avtomobil ali denar na bančnem računu, ne bi več upoštevalo pri odmeri družinskih prejemkov, je dodana trditev, da bi bilo to »ugodneje, preprostejše in hitreje«. To zamisel je večina anketirancev podprla (63 odstotkov), čeprav oblastniki javnost že desetletja prepričujejo, da ljudje na veliko goljufajo – vsak naj bi poznal vsaj deset ljudi, ki se z mercedesi vozijo po otroke, a dobivajo otroške dodatke. »Zdaj bodo torej res prejemali denarne dodatke ljudje, ki so premožnejši.« Vesna Leskošek dodaja: »Vprašanja, kot so postavljena, kažejo, da želi minister legitimirati poseg v socialne pravice in omejevanje teh za ene (revne) in povečevanje za druge (že zdaj premožnejše). Gre za popolno spreminjanje politik, ki niso več usmerjene v preprečevanje revščine, ampak v nagrajevanje želenih izbir in slogov življenja, kot je življenje v heteroseksualni družini z veliko otroki.« Omeniti je treba, da je bila anketa sprva del sporočila za javnost, po posredovanju vprašanj o njej pa jo je ministrstvo iz sporočila umaknilo – zdaj naj bi jo novinarjem poslalo na zaprosilo.

Anketo je za ministrstvo opravila agencija Mediana.

Vprašanja iz ankete

Objavljamo izbor vprašanj, ki jih je Mediana uvrstila v anketo, opravljeno za ministrstvo za delo in družino

• Ministrstvo pripravlja predlog, s katerim želi bolj pravično in pregledno ureditis ocialne in družinske transferje. Se s tem strinjate?

• Upoštevanje premoženja v postopkih določanja družinskih prejemkov je zapleteno in zamudno ter preprečuje uvedbo samodejnega izračuna pravic. Premoženje je v največji meri rezultat preteklih dohodkov, ki so bili v preteklosti že upoštevani pri odmeri prejemkov. Zato ministrstvo predlaga, da se pri odmeri družinskih prejemkov premoženje (npr. avtomobil, prihranki na računu) ne bi več upoštevalo in bi se te pravice (otroški dodatek, državna štipendija) odmerjale le na podlagi dohodkov, kar bi bilo ugodneje, preprostejše in hitreje. Pri odmeri socialnih prejemkov bi se premoženje še naprej upoštevalo tudi v prihodnje. Ali podpirate takšen predlog?

• Ministrstvo pripravlja predlog, ki bo omejil zlorabe pri prejemanju denarne socialne pomoči. Ali ta predlog podpirate?

• Ali se strinjate, da gre pri denarni socialni pomoči le za premostitev situacije in ne za trajno rešitev?

• Ali se strinjate, da denarno socialno pomoč dobijo samo tisti, ki jo potrebujejo?

• Ali se strinjate, da mora država dati večji poudarek družinski politiki in ukrepom s tega področja?

• Ali podpirate obvezno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi npr. plačilo položnic, hrana, šolske potrebščine) in ne v denarju, kadar starši šoloobveznega otroka ne zagotovijo njegove prisotnosti pri pouku v OŠ ali v primeru dolga do javnih služb ali vzgojno-izobraževalnih zavodov?

• Ali podpirate, da se denarna socialna pomoč / otroški dodatek odvzame osebam,  ki so v postopku za pogojno kazen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, in obsojenim osebam?

• Izredna denarna socialna pomoč ni redni mesečni prejemek, ampak le pomaga premostiti izredne situacije, ko nastanejo določeni nepredvideni izdatki. Trenutno je zanjo možno zaprositi petkrat letno. Ali podpirate zmanjšanje števila izrednih denarnih socialnih pomoči s 5-krat na 3-krat letno?

• Ali podpirate hitrejši (enostopenjski) izbris iz evidence brezposelnih oseb ob kršitvi aktivnega iskanja zaposlitve in prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev ter s tem tudi ukinitev denarne socialne pomoči?