Porast nasilja nad ženskami

Posvet o femicidu

V Sloveniji smo vsako leto priča petim do sedmim umorom žensk v družini ali partnerski zvezi oz. femicidom, so na okrogli mizi Društva SOS telefon izpostavili številni strokovnjaki. Ob tem so opozorili na porast primerov družinskega nasilja med epidemijo covida-19, izpostavili primere dobrih praks in področja, ki jih je treba še izboljšati.

Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je pojasnila, da v društvu vsako letu delajo s približno 700 povzročitelji nasilja. Nekateri med njimi pomoč poiščejo sami, nekateri pa so na udeležbo v programih družba tudi napoteni. Program po njenih besedah prinaša pozitiven učinek za večino udeleženih, ki bi jih morali po njenem mnenju čim bolj razširiti, predvsem s sistemsko pomočjo države.

Ko je povzročiteljem nasilja predstavljeno, da je njihovo vedenje nesprejemljivo, povzročitelji po njenih besedah nasilnost pogosto zanikajo in diskreditirajo žrtve. Številni nadzor nad žrtvami podaljšujejo z zavlačevanjem v ločitvenih postopkih, širjenju govoric, vlaganjem tožb, izmikanjem pri plačevanju preživnine, grožnjami o odvzemu otroka in na druge načine.

Mirjam Kline z Vrhovnega državnega tožilstva RS je dejala, da se tožilci pogosto s primeri nasilja seznanijo šele po tistem, ko je do njega prišlo. Izpostavila je posamezne premike na področju zaščite žrtev, med njimi izdelavo individualne ocene ogroženosti posameznika in možnost pričanja žrtve prek videopovezave, da ne bi prišlo do ponovnega stika s storilcem.

Pojasnila je, da se v približno 50 odstotkih žrtve nasilja pogosto ne odločijo za kazenski pregon storilcev. Ob tem je poudarila, da so v postopkih zelo pomembni materialni dokazi, pričanja sosedov in drugih, pa tudi fotografije poškodb žrtve.

"Vsako nasilje je nesprejemljivo, ko pa nasilje izvira iz prepričanja o nadrejenosti enega nad drugim, pa je še posebej zavržno," je opomnila.

Po besedah strokovnega sodelavca na vrhovnem državnem tožilstvu Aleša Žužka so ukrepi za zajezitev širjenja epidemije covida-19, še posebej ob zapiranju države, po prvih izsledkih povezani s porastom nasilja v družini.

Podobno je opozorila tudi sodnica na ljubljanskem okrožnem sodišču Karmen Erčulj. Kot je dejala, je bilo število kaznivih dejanj z elementi nasilja stabilno, v času epidemije covida-19 pa se je povečalo za približno 45 odstotkov.

Kot pomembno je izpostavila službo sodišča, ki pomaga žrtvam, ki zaradi strahu morda ne bi želele pričati. Poudarila je, da kot sodnica žrtve k pričanju ne sme spodbujati, da pa je zaznala pozitivne učinke omenjene službe, ki skušajo z žrtvijo vzpostaviti zaupanje.

V Sloveniji smo vsako leto priča petim do sedmim umorom žensk v družini ali partnerski zvezi oz. femicidom, so na okrogli mizi Društva SOS telefon izpostavili številni strokovnjaki. Ob tem so opozorili na porast primerov družinskega nasilja med epidemijo covida-19, izpostavili primere dobrih praks in področja, ki jih je treba še izboljšati.

Alojz Sladič iz Generalne policijske uprave je pojasnil, da je vsako leto izrečenih med 800 in 1000 prepovedi približevanja. Ob tem je dejal, da so v policiji predlagali spremembo protokola, po kateri bi bil dodaten razlog za izrek prepovedi približevanja tudi ogroženost zdravja posameznika. Kot je dejal, se včasih pri izreku prepovedi zanemarja psihično zdravje.

Družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček je pojasnila, da se le ena od 20 žrtev svojemu izbranemu družinskemu zdravniku v primeru nasilja razkrijejo same. Vse žrtve pa bi se bile pripravljene razkriti, če bi jih družinski zdravnik vprašal o tem. Poudarila je, da morajo biti tovrstna vprašanja premišljena in obzirna.

Žrtve družinskega nasilja je po njenih besedah mogoče prepoznati po pogostih nerazložljivih poškodbah in pogostih obiskih zdravnika z nespecifičnimi zdravstvenimi težavami.

Prostovoljka društva SOS telefon in sociologinja Jasna Podreka je poudarila, da so človekove pravice žensk stalno podvržene presojanju in napadom, med njimi najpogosteje pravica do prekinitve nosečnosti.

Še vedno se pogosto dogaja, da posamezni politični odločevalci, strokovnjaki in ostali za nasilje okrivijo žensko, je dejala. Izpostavila je tudi banaliziranje umorov s strani posameznikov, kar je v primeru femicidov pogosto mogoče zaslediti tudi na družbenih omrežjih. Komentarji za femicid pogosto krivijo žrtev.

Opozorila je na podatke Urada ZN za droge in kriminal, po katerih je bilo v letu 2016 na svetu umorjenih 87.000 žensk, od tega 58 odstotkov s strani intimnega partnerja ali drugega družinskega člana. Pogosto kot stranska škoda ob napadu življenje izgubijo tudi drugi družinski člani, nekdanji partnerji žensk, pa tudi socialni delavci. Preživeli otroci umorjene ženske pa se s travmo soočajo še celo življenje.