Janša spet udaril po RTV Slovenija

Obtožba, da nacionalka širi rusko propagando

Predsednik vlade Janez Janša, znan neplačnik RTV prispevka, se zadnje tedne pogosteje pojavlja v programih RTV Slovenija. Statusa trenutnega neplačevanja ne poznamo, pač pa številne apele predsednika vlade in članov njegove stranke državljanom, da prispevka ne plačujejo, s čimer bi se finančno uničilo zavod in s tem doseglo rušilni politični cilj. Svojčas sem gnjavil tamkajšnje vodstvo z javnim pismom, da takšno situacijo obelodanijo, saj je povsem nevzdržna, kakopak neuspešno in tudi sicer ni prispevalo k dejanju obsodbe, ker se je najlažje pretvarjati, da problema ni.

Potem je sledil drugačen scenarij, vojaški: nekaj uničiš, drugo osvojiš. Po političnem prevzemu RTV Slovenija se je Janša, poln zamer in sovraštva proti njej, v zadnjem času dvakrat pojavil v intervjuju s Tanjo Starič v oddaji Odmevi Plus. Velik prelom, saj zadnja leta praktično ni zahajal v hišo. Intervjuje zanjo je dajal drugod, hkrati pa se je izmikal obiskovanju sodišča, kjer ga tožita novinarki TV Slovenija zaradi razžalitve. Zadnjega od intervjujev sem podrobneje analiziral in poskušal pojasniti, kako uporablja psihopropagandno retoriko identifikacije z Zelenskim in ukrajinskim narodom, da bi dosegel svoje volilne cilje.

Obtožba, da nacionalka širi rusko propagando

Tokrat pa je nastopil v oddaji Ura moči z Bojanom Požarjem, ki jo vrtijo na provladni Planet TV, ureja jo več kot politično profilirani Mirko Mayer. Rezultat je bil zelo pričakovan: če bi mislili, da so se po politični podreditvi njegove zamere do RTV zavoda zmanjšale, bi se pač motili, linija Grah Whatmough – Zadravec – Areh – Rebernik očitno ni zadovoljivo opravila svojega dela, kajti znova je udrihal po nacionalki, kolikor se je dalo: »Mislim, da bi bolj korektno novico dobili, če bi gledali Russia Today. Ne potrebujemo nekoga, ki ga mi plačujemo v Moskvi, da širi rusko propagando. To je sramota nacionalne televizije.«

Situacija je torej zelo posebna: politični gospodar z enega svojega medija kritizira drugega, tudi svojega, vsaj kar zadeva vodstvo. S takšnim grobim pritiskom je v presoji meril na dopisnico iz Moskve Vlasto Jeseničnik in jo napadel zgolj zato, ker je dejala, da je Putin obtožil Zahod, da razdvaja rusko družbo. Po njegovem tega ne bi smela povedati, ker da je v istem nastopu govoril o čiščenju ruske družbe. Ima izrečeno kakšen smisel? Nima ga.

V resnici je kar do absurda nepomembno, kaj pravi Janša, kajti trik, ki ga izvaja v odnosu do RTV zavoda, je ves čas isti za vse njegove tarče: prikazati ga kot sovražnika, naklonjenega Putinu, vsem »nenašim«, ki se ji ustvarja po potrebi po logiki drugačenja (othering), pa preprosto nalepiti etiketo »putinovcev«, ker je takšen pač del psihopropagandne predvolilne vojne, ki jo izvaja. Ker to počne na vso moč in stoprocentno, se niti ne trudi kakorkoli utemeljiti svojega pripisa.

V intervjuju je bilo sicer prvič zaznati, kajti očitno voda že malce teče v grlo, nekaj signalov po sodelovanju s strankami sedanje koalicije. Več kot prepoznavno se Janši najbolj kolca po koaliciji s Socialnimi demokrati, o čemer, poln vedno istih perfidnih namenov, piše Peter Jambrek v svojem nedavnem pismu. Strategija je jasna: vnesti nemir v stranke Kula in stranko Roberta Goloba, »stabilne« in »tradicionalne« stranke pa zvabiti medse, češ da se lahko le z ustavno koalicijo gradi prihodnost…

Pri tem je premier pohvalil, da so bili Socialni demokrati proaktivni v času Boruta Pahorja, ko se je »teoretično začrtala« smer sodelovanja, zdaj pa je nastala »strančica«, ki v svoji radikalnosti tekmuje s stranko Levica. Povedano drugače: Janši se kolca po Pahorjevi liniji in obžaluje, da se je izrisana agenda pajdašenja med SDS in SD malce sfižila.

Vse črno pod Tanjo Starič

V tem nepričakovanem duhu dobrikanja in apelov po sodelovanju je v Požarjevi oddaji zanj šokantno uspel ugotoviti, da so v opozicijskih strankah nekateri posamezniki, ki so celo racionalni: »Do volitev so glavni tisti, ki nastopajo na televizijah, po volitvah pa tisti, ki sedijo v parlamentu. Tudi danes imamo v slovenskem parlamentu v opozicijskih klopeh posameznike, ki so povsem razumni.« A le zato, da se je potem lažje obregnil ob svojo nedavno gostiteljico Tanjo Starič: »Ni vse tako črno, kot če gledate gospo Starič na nacionalni televiziji«.

Povejmo torej takole: če predsednik vlade RTV Slovenija primerja z Russia Today, izvaja pritisk na moskovsko dopisnico in se norčuje iz svoje dvakratne gostiteljice, bi smeli v primeru sedanje tolerance govoriti o posebni vrsti novinarskega mazohizma, saj tovrstno ravnanje ostaja brez ostrega odziva. In res sem taisti koncept, mazohizma namreč, v primeru notranjega ministra Aleša Hojsa že navrgel kot diagnozo posebnega patološkega stanja navezanosti: čemu vedno znova vabiti v svoj studio politika, ki poziva proti plačevanju prispevka isti medijski hiši? Čemu ga vabiti, če isto hišo nenehno napada? Čemu ga ne preizprašati o tem pred kamero?

Tokrat je, zaradi njenega političnega prevzema, psihološka ekonomija malce drugačna, že skoraj podobna principu freudovskega Nadjaza: bolj se pokoravaš, bolj boš tepen. Bolj si priden, bolj jih boš dobil po prstih od gospodarja. In prej bo na vrsti nov intervju s Tanjo Starič.

Lekcija za novinarje RTV Slovenija bi tokrat morala biti preprosta: nehajte se pokoravati.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**