Levica: »Največje igralniško podjetje mora ostati v lasti države in lokalnih skupnosti«

V Levici so prepričani, da lahko le tako hkrati uspešno posluje in prispeva k blaginji delavcev in lokalnega prebivalstva, zato so s podpisi še drugih poslancev Koalicije ustavnega loka (KUL) vložila predlog za posvetovalni referendum o noveli zakona o igrah na srečo

Opozicijske stranke KUL s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) so v DZ vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju novele zakona o igrah na srečo. Med drugim opozarjajo, da je liberalizacija področja nevarna in škodljiva, da novela odpira vrata privatizaciji, ter da obstaja tveganje za povečanje družbene škode.

Predlog so pripravili v Levici, so podpisali pa še poslanci LMŠ, SAB in SD, so pojasnili v Levici. Predlagajo posvetovalni referendum na območju celotne države z vprašanjem: "Ali ste za to, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme predlog zakona spremembah in dopolnitvah zakona o igrah na srečo, na podlagi katerega se bodo znižali prihodki invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, privatizirala igralniška podjetja in z liberalizacijo povečala nevarnost zasvojenosti z igrami na srečo?"

Volivci bi na volilnem lističu na glasovnici obkrožili "za" ali "proti".

DZ je tretje branje predloga novele zakona o igrah na srečo, ki med drugim prinaša delno liberalizacijo tega področja in sprostitev omejitev pri lastništvu igralnic, opravil prejšnji teden, v sredo pa bi moral o njem glasovati. Do tega sedaj ne bo prišlo.

Zakon o igrah na srečo je namenjen visoki regulaciji dejavnosti iger na srečo, ker je to dejavnost, v kateri se akumulira nadpovprečno visoke vsote denarja oz. prihodke, hkrati pa izvajanje iger na srečo povzroča družbeno škodo, neposredno z zasvojenostjo posameznikov z igrami na srečo, posredno pa z uničevanjem družin in drugih osebnih razmerij zaradi tovrstne zasvojenosti, v pobudi za referendum opozarjajo vlagatelji.

Vsakršna sprememba zakona, ki ureja to področje, mora zato temeljiti na resni analizi. "Iz zakonskega gradiva tega ni bilo moč razbrati. Obrazložitev je praktično neobstoječa, v gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge," so ocenili.

"Iz zakonskega gradiva tega ni bilo moč razbrati. Obrazložitev je praktično neobstoječa, v gradivu so samo predlogi sprememb, ne pa tudi strokovne podlage za tovrstne predloge."

Levica

"Videti je samo škodljive parcialne interese, ki bi jih liberalizacija dejavnosti zadovoljila. Lahko bi celo rekli, da je novela zakona spisana za točno določene interesente, ki bi radi vstopili na visoko reguliran trg iger na srečo v Republiki Sloveniji," so prepričani.

Spominjajo, da novela razširja število ponudnikov klasičnih iger na srečo z dveh na pet. Pri tem "ni nobene dejanske potrebe, da je Slovenija na tem področju usmerjena v liberalizacijo," so prepričani. Poudarjajo, da je s predlagano spremembo lastniškega deleža države v zakonu glavna tarča prodaje družba Hit, pri čemer bi "prodaja zlatega teleta" znižala prihodke države in ogrozila delovna mesta.

"V Levici smo prepričani, da mora ostati največje igralniško podjetje v lasti države in lokalnih skupnosti, saj le tako lahko hkrati uspešno posluje in prispeva k blaginji delavcev in lokalnega prebivalstva," so v stranki zapisali v sporočilu za javnost.

"V Levici smo prepričani, da mora ostati največje igralniško podjetje v lasti države in lokalnih skupnosti, saj le tako lahko hkrati uspešno posluje in prispeva k blaginji delavcev in lokalnega prebivalstva."

Odprava licenc za igralniške poklice in s tem deregulacija igralniškega poklica je v prvi vrsti škodljiva za delavke in delavce, dolgoročno pa tudi za gospodarstvo. Nenazadnje pa liberalizacija iger na srečo pomeni tudi iskanje novih igralcev na srečo oz. višjo intenziteto igranja dosedanjih igralcev na srečo. V obeh primerih se povečuje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo, so izpostavili v predlogu za razpis referenduma.

V opoziciji KUL vladi ob tem očitajo, da je predlog novele zakona pripravila mimo socialnega dialoga ter brez posvetovanja z zainteresirano javnostjo in lokalnimi skupnostmi. "Skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli naj o škodljivem in tveganem predlogu zakona odloča ljudstvo," so navedli.

eAdTCdvsPbw