»Če si v politiki, se moraš samoomejiti pri apetitih, ki uničujejo javni diskurz«

Demokratična alternativa o prihodnosti kulture in medijev

Civilno-družbena pobuda Demokratična alternativa je pogovor o razvoju Slovenije pred državnozborskimi volitvami namenila kulturi in medijem. Razpravljavci so med drugim izpostavili, da bi bilo treba kulturo razumeti kot javno dobrino, kar je bilo v bivši Jugoslaviji skoraj samoumevno, na področju medijev pa najprej spremeniti zakon o RTV.

Kot je uvodoma povedal moderator Stojan Pelko, so v pobudi ob covidu-19 in katastrofalnih potezah aktualne vlade na področju kulture prepoznali pet naglavnih grehov: zamenjavo direktorjev več javnih zavodov, poniževalen odnos do nevladnikov, rovarjenje po medijih, enoletno zamrznitev financiranja slovenske filmske produkcije in popolno degradacijo javnega diskurza o kulturi in kulturni politiki, pa tudi politiki nasploh. Ob tem so prepoznali, da bi bilo treba premisliti reformo kulturnega sistema, pogoje za kulturno produkcijo in izzive prihodnosti.

Bivša ministrica za kulturo in poslanka ter avtorica na RTV Slovenija Majda Širca je ocenila, da bi prihodnja vlada morala začeti delovati brez sovražnega odnosa do kulturnikov in brez umikanja kadrov, ki so ponujali razvoj, ter še pred prevzemom oblasti vzpostaviti partnerski odnos z nevladniki.

Na področju medijev pa bi bilo še pred zakonom o medijih treba spremeniti zakon o RTV Slovenija, ki so ga sicer dopuščale tako desne kot leve struje. "Če si v politiki, se moraš samoomejiti pri apetitih, ki uničujejo javni diskurz", je dejala Širca. Izpostavila je tudi nelogičnost tega, da vlada ob nastopu mandata pospravi v predal vse, kar je pripravila prejšnja vlada.

Glede nacionalne zakonodaje je Kaja Širok, direktorica zavoda GO!2025, ki bo usmerjal Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025 v Novi Gorici in Gorici, menila, da ne bi smela biti ovira pri izpeljavi tega evropskega projekta, ampak bi bilo potrebne več fleksibilnosti. Pri tem ne vidi razlogov, da ne bi zaposlili tujcev, saj je izziv EPK po njenih besedah ravno v tem, da poskuša pilotno gledati čez meje in omiliti vedno več birokratizacije.

Direktor nove evropske arhitekturne platforme LINA in kustos EPK Temišvar 2023 Matevž Čelik je prepričan, da je za razvoj javnih institucij potreben menedžer, ki se odloča hitro in brez strahu. Po izkušnjah iz tujine je ocenil, da kulturne ustanove niso le nacionalne, ampak da ustvarjajo globalno mrežo in potrebujejo nekoga, ki je spodoben tovrstnega mreženja.

V povezavi z mreženjem je raziskovalka in kuratorka ter namestnica koordinatorja stranke Levica Asta Vrečko ocenila, da je bila kulturna politika bivše Jugoslavije uspešna ravno zaradi tega. Čeprav ni imela zakona o deležu za kulturo, so bila umetniška dela vključena, medtem ko v Sloveniji ta delež kljub zakonu ni zaživel v praksi. Po njenem mnenju bi bilo treba pogled na kulturo obrniti, nujno se ji zdi tudi medresorsko povezovanje.

Tudi član skupine Dan D Nikola Sekulović, ki je dejaven na področju avtorskih pravic, je menil, da bi na ustvarjalnost v 21. stoletju morali pogledati na novo, saj nastajajo nove oblike uporabe, hkrati se spreminjajo poslovni modeli. Od države bi zato po njegovih besedah morali zahtevati, da postavi pravila igre, v katerih bi bili zajeti tudi ustvarjalci.

dsmt5_uOyZc