Fiasko z vračili pomoči
Primer podjetja fotografa A. B., od katerega država terja vračilo pomoči v celoti

Minister Janez Cigler Kralj noče prevzeti odgovornosti
© Gašper Lešnik
Že pred iztekom lanskega leta je postalo jasno, da bodo morala številna podjetja vračati pomoč, odobreno med epidemijo covid-19, saj so poslovala bolje od pričakovanj in tako niso izpolnila zahtevanih pogojev iz interventne protikoronske zakonodaje. Po zadnjih podatkih Fiskalnega sveta je bilo do konca februarja letos »dejansko vrnjenih oziroma so bile izdane odločbe za vračilo pomoči« v skupni vrednosti 109 milijonov evrov, v finančni upravi pa potrjujejo, da gre pri teh zneskih večinoma za prostovoljna vračila podjetij, ki niso izpolnila pogojev. A primer fotografa A. B., ki je zaposlen v svojem podjetju, in verjetno še kakega drugega podjetnika, je drugačen. Podjetje fotografa A. B. je za pomoč zaprosilo že po sprejetju prvega svežnja zakonov PKP, ki je začel veljati 11. aprila 2020. Že 22. aprila je podjetje od zavoda za zaposlovanje prejelo sklep, da se mu prizna pravica do državne pomoči, torej kritje nadomestila za zaposlenega (A. B.), napotenega na začasno čakanje, za celotno takrat predvideno obdobje od 13. marca do 31. maja 2020.