Zala Kramperšek

25. 3. 2022  |  Mladina 12  |  Politika

Vsi na volitve

Potujoči festival demokracije in spletno volilno orodje pobude Glas ljudstva

24. aprila je, kot radi pravijo, praznik demokracije. Na vrsti bodo devete volitve, od kar obstaja samostojna in demokratična Slovenija.

24. aprila je, kot radi pravijo, praznik demokracije. Na vrsti bodo devete volitve, od kar obstaja samostojna in demokratična Slovenija.
© Janez Zalaznik

Zaradi državnozborskih volitev, od katerih nas loči še slab mesec, in zaradi pestrega volilnega leta 2022 je lani jeseni nastala pobuda Glas ljudstva. Združuje več kot sto civilnodružbenih organizacij in več tisoč posameznic in posameznikov. Sedemnajstega marca je predstavila projekt potujočega festivala demokracije Mi bomo odločali: Gremo volit!, s katerim potuje po državi, narejen pa je bil tudi nov spletni volilni pripomoček Volitvomat.

Terenska kampanja, ki poteka v obliki festivala demokracije, se je začela 19. marca v Celju in se bo nadaljevala po različnih slovenskih regijah. Po besedah direktorice Umanotere Gaje Brecelj bodo aktivisti in prostovoljci na terenu z volivkami in volivci razpravljali o pomenu volilne udeležbe, prihodnosti, demokraciji, podnebno pravičnem prehodu, socialni in pravični družbi.

Kampanjo so v Glasu ljudstva pripravili, ker je volilna udeležba v Sloveniji vsako leto nižja, pa tudi zato, ker je v predvolilnih razpravah vedno manj vsebine. Aktivisti so si za cilj zastavili, da letos pripomorejo k rekordno visoki volilni udeležbi in v središče volilnih razprav postavijo idejo o zeleni, pravični in demokratični družbi. Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 je na volišča denimo prišlo le 52,6 odstotka volilnih upravičencev, na prvih demokratičnih volitvah pa je bila volilna udeležba (kar je bilo pričakovano) 83,5-odstotna.

»S pobudo Glas ljudstva želimo razbiti mit, da so ’vsi isti’. Odgovori političnih strank na naše zahteve so jasno pokazali, da imajo politične stranke zelo različne programske usmeritve in razvojne vizije, zato smo prepričani, da lahko letos na državnozborskih volitvah prav vsak najde tisto stranko, ki mu je vrednotno blizu,« je o namenu kampanje povedala Gaja Brecelj. V sodelovanju z mladinskimi organizacijami bodo v sklopu različnih delavnic, ki bodo potekale do volitev, še posebej nagovarjali mlade, ki bodo prvič volili, prizadevali si bodo za njihovo boljše razumevanje pomena volilne pravice.

Spletni del kampanje je orodje, do katerega lahko dostopa vsak, ki v brskalnik vpiše volitvomat.si. Nastajalo je več mesecev, začelo pa se je z naborom 138 zahtev, ki jih je pobuda posredovala vsem strankam. Za zdaj je odgovore prispevalo devet strank, med njimi ni nobene vladne stranke, pa tudi ne satelitske SNS, Naše dežele in stranke Povežimo Slovenijo.

Po pregledu odgovorov je na Volitvomatu za volivke in volivce na voljo 41 zahtev, ki so najpogosteje obravnavane in najpomembnejše, volivci pa jim lahko pritrdijo, jih zavrnejo ali jih preskočijo. Na koncu jim internetno orodje na podlagi odgovorov izbere stranko z najbolj podobnimi vrednotami. Mogoč je tudi ogled obrazložitev strank v zvezi z zahtevami, s katerimi se niso strinjale.

Filip Dobranić iz inštituta Danes je nov dan pravi, da je zamisel nastala, ker so želeli ljudem ponuditi možnost, da na podlagi odgovorov strank sami ugotovijo, katera od njih jim je najbliže. Po njegovem mnenju je glavni namen projekta visoka volilna udeležba in omogočanje orodij, ki ljudem pomagajo, da so bolje pripravljeni na volitve. Dodal je, da so podobni kvizi na voljo v veliki večini evropskih in drugih držav, kjer bi bilo nepredstavljivo, da pri nastajanju takšnih kvizov ne bi sodelovale vse stranke. »Naš Volitvomat ni popoln, če pa se vprašamo, ali bi bilo bolje, če ga ne bi objavili, ker na njem manjkajo nekatere stranke, se nam ne zdi tako, to kaže tudi odziv uporabnikov.« Dodal je še, da lahko Volitvomat v drugačni obliki pričakujemo tudi pred drugimi prihajajočimi volitvami.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.