Zakaj Janša objavlja fotografije razmesarjenih trupel

V naslednjih dnevih pričakujmo še številne podobne objave predsednika vlade

V Buči se je zgodil grozljiv pokol, posnetki iz kraja pri Kijevu so obšli svet in ljudje so obnemeli vpričo strašnih prizorov, podobnim najbolj morbidnim vojnim grozodejstvom in genocidom iz zgodovine človeštva. Po tistem, ko je storilce Volodimir Zelenski označil za mesarje, je tudi premier Janez Janša na tviterju izrazil obsodbo vsega, kar je po navedbah Kijeva in poročanju več tujih novinarjev s terena v kraju Buča zagrešila ruska vojska. Dogajanje v Ukrajini je ob tem primerjal s tragedijo v poljskem Katinu med drugo svetovno vojno, pri čemer je v angleščini zapisal: »To so množični zločini proti človečnosti. Ruska armada se vede kot horda rabljev KGB v Katinu. Ter v številnih drugih krajih pred in po tem. Nikoli ne prevzema odgovornosti. Potem ko smo videli pokol v Buči, nas je groza sploh pomisliti, čemu bomo priča v Mariupolju.«

Psihopropagandna zloraba

Ni dvoma, srhljivi zločini zahtevajo obsodbo in ukrepanje proti storilcem. Toda ob njegovi objavi, ne edini, je bilo pomembnejše nekaj drugega: ob zapisu je v svoji znani radikalnosti objavil grozljive posnetke izmaličenih trupel iz Buče in cel dan retvital številne objave fotografij, ene bolj krvave od druge. Zakaj je to storil in kako naj obravnavamo prakso takega vizualnega širjenja okrutnosti in nasilja z izmaličenimi trupli, kar sicer socialna omrežja regulirajo in omejujejo, zaradi česar so nekateri uporabniki obvestili administratorje in jih pozvali k ukrepanju? Je za takim početjem zgolj njegova velika želja po intervenciji Nata?

Žal nimamo dobrih razlogov dvomiti v avtentičnost posnetkov, sploh ne, očitno so pričevanja pristna. Toda psihološka operacija z vizualnimi dražljaji skozi fotografije in video posnetke je tukaj postavljena v čisto določen kontekst, situacija ni klasično propagandna, kakršna bi nastala, če bi fotografije bile preprosto izmišljene, prirejene in lažne.

Janša in njegov strankarski krog sta pohitela in na veliko širila fotografsko in video gradivo, da bi pri targetirani publiki vzpostavila čustva groze, gnusa, šoka, jeze, obupa in strahu. V tem smislu je ravnanje značilno psihopropagandno, o čemer sem že pisal: nekdo želi mobilizirati naša čustva zelo neposredno, da bi s pomočjo naših kognitivnih in emocionalnih odzivov dosegel želene učinke.

Žarišče tokrat ni primarno na žrtvah, temveč na prezentaciji ruske vojske kot nečloveške in neskončno zle, sposobnega gnusnega klanja civilistov: ni dvoma, da gre za strahovito gnusen zločin, toda primarni cilj reakcije pri Janši ni obsodba, temveč predvsem ustvarjanje na čustvih utemeljene moralne presoje, znotraj katere je Ukrajina značilno žrtev, Rusija pa vsega prezira vreden sovražnik.

Premier v zadnjih tednih pred volitvami zato stavi na psihološke učinke čustvene mobilizacije, s čimer želi karseda močno oblikovati prepričanja in mnenja domačih volivcev, ki jim je odzivanje namenjeno, in sicer skozi že nakazano intenco: glede na to, da se Janša za potrebe psihopropagande identificira z Zelenskim in ukrajinsko vojno v imaginaciji Slovencev prezentira kot »slovensko«, saj igra na karto analogije z osamosvojitveno vojno v Sloveniji. Pričakovani efekt je v taki smeri Janševe sugestije močnejši – domača javnost si mora zdaj tako rekoč predstavljati, da Rusi koljejo Slovence. Nekatere študije kažejo, da je manipulacija z gnusom, verjetno pa tudi z grozo in posledično strahom in jezo, izjemno učinkovita pri ustvarjanju močnejše moralne presoje: intenzivnejši so občutki groze in gnusa, močnejša bo moralna presoja ljudi, v tem primeru zgražanja nad krutim in nečloveškim ravnanjem ruske vojske.

Podobnosti s Srebrenico

Janša tokrat v komentarju ni spomnil na Srebrenico, ker ima o njej že mnenje, ki je šokiralo svetovno javnost. Dve leti nazaj je namreč tamkajšnji genocid označil za delo komunistične ideologije, s katero po vojni nismo opravili, kar je poželo nemalo zgražanja. Kasneje je podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa celo obtožil, da je moralno soodgovoren za pokol v Srebrenici! Tokrat je izpeljal podobno operacijo obtožbe komunizma, na Facebooku je zapisal:

»Strašne, grozljive zločine dela Ruska soldateska v Ukrajini. Totalitarna ideologija komunizma je v Rusiji preživela in se razbohotila na široko. Že leta opozarjamo, da bomo vsi skupaj plačali ceno neopravljene tranzicije, dekomunizacije, pa je bila večina gluha tako v EU kot pri nas. Sedaj ceno prvi plačujejo ubogi civilisti, ženske in otroci v Ukrajini. Naredimo vse, da se pošast zaustavi v Ukrajini in hkrati pomagajmo trpečim.«

Povedano drugače: pokol v Buči je delo komunistov, primerjava s Srebrenico je tudi opazna: če bi se znebili peklenskih komunističnih rabljev, ki nam še dalje vladajo tudi v Sloveniji, bi ubežali genocidu. S tem je lahko perfidno obračunal še z opozicijskimi strankami doma, ki jim pripisuje komunistične korenine.

Hkrati je v svoje ravnanje že zvito vračunal, kako bo oporekal tistim, ki mu želijo oporekati, ker da prikazuje eksplicitne fotografije vojnega nasilja in z njihovo pomočjo kuje politični dobiček. Te bo, po stari navadi, razglasil ne le za cenzorje, ampak tudi za putinovce, saj mehanizem drugačenja (othering) dobesedno terja ustvarjanje sovražnega Drugega. Sleherna kritika je že predpostavljeno v funkciji legitimacije začetne pozicije, češ na delu so privrženci ruske strani. Pa seveda niso, a je potrebno ustvarjati dva pola, »naše« in »vaše«, da bi lahko sovražili.

V naslednjih dnevih zato pričakujmo še številne Janševe objave razmesarjenih trupel.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**