Slovenci močno zavidajo ukrajinskemu novorojenčku

Zakaj se jim vse nudi?

V prispevku o ksenofobiji Slovencev do ukrajinskih beguncev sem že opozoril na dejstvo, da nerazumna sovražnost, ki je v svoji drastični obliki prišla do izraza v času evropske migrantske krize in se usmerila proti trpečim in pregnanim, ni izostala niti v času vojne v Ukrajini. V dobrem mesecu od njenega začetka je za začasno zaščito pri nas doslej zaprosilo najmanj 7000 ukrajinskih beguncev in ob »izjemnem« preobratu v psihopolitiki ksenofobije, ko si je slovenska vladajoča desnica premislila glede dosedanjega postopanja in zdaj stavi na solidarnost, lahko prav skozi spletne komentarje dodobra zaslutimo, da sta tudi tokrat sovraštvo in strah, pomešana z zavračanjem in odklanjanjem, med Slovenci še vedno močno prisotna.

Ksenofobija največkrat parazitira na prepričanju o večvrednosti lastne nacionalne države in se velikokrat zliva z nacionalizmom in etnocentrizmom. Njena pojavnost je povezana s časom gospodarske in politične nestabilnosti, pri čemer tradicionalno gradi na predsodkih do beguncev in priseljencev, skozi katere želi ponuditi čustveno razbremenitev za strah, ki ga razmere povzročajo. Tokratna situacija je gotovo pervertirana, saj je v dominantni meri ne spodbuja ne vladajoča ne opozicijska politika, a je še vedno zaznati njeno pulziranje. Situacija je izjemna, kajti še nikoli se ni zgodilo, da bi ksenofobije do beguncev ne diktirala politika, ampak je preprosto nekako navzoča v državljanih – lahko je kot resentiment v njih vztrajala po migrantski krizi, lahko je preprosto v njihovem značaju.

Deček Daniil

Portal Sobotainfo je objavil prispevek pod naslovom »Begunka iz Ukrajine rodila zdravega dečka, Leljak: Otrok bo imel vse, kar potrebuje«. Ker je politika spletnih portalov in medijev, da zapirajo možnost komentiranja tam, kjer lahko pričakujemo razmah sovražnega govora, kar je odločitev, ki jo moramo pozdraviti, je najbolj enostaven način, kako preveriti nivoje ksenofobije med Slovenci, objava njihovih mnenj na socialnih omrežjih, kjer do blokade komentarjev ne prihaja. V zgornjem primeru si oglejmo nekaj najbolj všečkanih pod objavo navedene novice na Facebooku – če kaj, nam všečkanost dokazuje, da so nesporno poželi največ odobravanja.

Novica je elementarna in tudi kratka, obvešča nas o rojstvu otroka begunke Olge, ki je rodila v ptujski porodnišnici, ker je v Slovenijo prišla v devetem mesecu nosečnosti. Kot je pojasnil Roman Leljak, župan občine Radenci, je v občini 20 dni, nastanjena je v privatni nastanitvi. Prispela je sama, saj je oče otroka moral ostati v Ukrajini, kjer brani svojo državo. Potem je 28. marca, malo po 15. uri, na svet prijokal deček z imenom Daniil, po mnenju Leljaka pa bo »občina Radenci že poskrbela, da bo otrok imel vse, kar potrebuje«. V te namen je še razkril, da mu bodo v občini »finančno pomagali, in sicer s 600 evri«, odzvalo pa se je tudi nekaj občanov, ki so med drugim prinesli tudi darilne bone.

Novica torej ne govori o tem, da bi deček Daniil bil deležen kakšnih posebnih ugodnosti in postopkov, res pa se zaključi z napovedjo, da bi župan, sicer znan pristaš Janeza Janše in avtor knjige, ki zanika ustaški režim in žrtve Jasenovca, v preteklosti že spoznan za krivega goljufij, v svoji občini po potrebi poskrbel za namestitev beguncev.

Strah in nevoščljivost

Kot v prejšnjem primeru je tudi tokrat med komentarji z največ všečki in s tem podpore zmagal argument »Za naše nimamo, drugim pa dajemo« v vseh svojih variantah. Spodaj navajam najbolj »uspešne« komentarje v všečkanosti: 

»Imela vse kot… ta je res nor, kaj bi imela Slovenka v Ukrajini, če bi bilo obratno…… marsikatera v SLO nima nič, ker jih je sram prositi, odgovorni pa ne vidijo.«

»Sprašujem se, kdo so ti Ukrajinci, da se jim vse nudi? Višja rasa. Doma imamo ogromno sirot, za katere se noben ne zmeni! Čudno.«

»Zelo dosti naših otrok nima vse, pa tega nihče ne vidi, samo da bodo se pokazali v lepi luči, dojenčku in mamici želim vse lepo.«

»A je župan do vseh mamic tako pozoren, samo vprašam.«

»Ko so rojevale Neukrajinke, jim nihče ni čestital in otroku zaželel srečo.«

»Za svoje oziroma naše otroke tudi tako poskrbite? Mafija.«

»Imel bo še več kot ‘naši’ novorojenčki! (za zdajšnjo vlado so tujci vredni več).«

»Marsikatera mamica si pa niti plenic ne more kupiti, jo lupijo pri najemninah in stroških…. Bolano, kam smo prišli, da bo za vse poskrbljeno, samo za lastne državljane ne.«

»Tako je, mi pa bomo zbirali denar za naše, da bodo lahko šli k zdravniku.«

»V Sloveniji je ogromno takih, ki nimajo vsega tega, kar Leljak obljublja. Vem, otrok ni kriv, da je prišel na svet. Če pogledamo realno, za naše se zbirajo zamaški, so družine, kjer še otroci niso videli morja, kaj šele da bi letovali. Bodimo enaki do vseh naših in tujih.«

»Groza! Kot, da je rodila kralja. Propaganda. Pač je rodila in kaj? Morala je, če je bila na koncu nosečnosti. Kdo pa pomaga našim mamicam, ki so ob rojstvu otroka ostale same? Jim kdo priskrbi stanovanje in darilne bone? Sram vas je lahko! Te Ukrajince kujete v nebo, na svoj narod pa pozabljate. Kdo vam polni državno blagajno? Mi ali oni? Za bruhat. Res za bruhat!«

»Me veseli, da sta otrok in mamica zdrava, res me. Sam imam dva otroka in otroci so zame vse na tem svetu. Ampak če jim bo država dala vse, kar da našim otrokom. Potem moram reči, da ne bo ne vem kaj dobil. Žalostno, ampak v tej naši prelepi Sloveniji je dobro poskrbljeno samo za lopove in politike, vsi ostali pa dobijo bore malo.«

»Super za mamico in otroka. Ampak veste kaj? Za naše otroke pa ni denarja, da bi jim delali ultrazvok srca ob rojstvu? Starši sami financirajo zdravljenja. Zbirajo se zamaški… ipd. Marsikatera slovenska mamica ne ve kaj bo dala otroku za jesti. Poglejte malo skupino na FB Pomagajmo slovenskim otrokom…«

Zavidanje bonov

Objava je na Facebooku dosegla čez 1200 odzivov, od tega 216 komentarjev in 26 delitev (na dan 3. april 2022). Vidimo, da so argumenti izmišljeni in gre preprosto za nevoščljivost: ukrajinski novorojenček ni dobil nič več kot slovenski, omenjajo se darilni boni občanov v vrednosti 20, 30 in 50 evrov. Strogo vzeto bi morali očitki leteti na sodržavljane, ki so darovali, manj na politike in oblast. Videti je tudi, da novorojenčku iz Ukrajine zavidajo 600 evrov, ki jih prejme vsako novorojeno dete. Ksenofobni komentarji so v obsegu vseh mnenj gotovo prevladujoči in s tem zasenčijo stališča, ki so ukrajinskim beguncem bolj naklonjena.

Omeniti velja, da se tokrat hujskaštvu do beguncev ob politikih niso priključili niti množični mediji, po letu 2015 so s svojimi intenzivnimi agendami sejanja strahu najbolj dominirali Reporter, Demokracija, Nova24TV in številni drugi. Obsežna retorika sovraštva, ki smo jo spremljali po letu 2015 in jo je poganjala psihopolitika antiislamizma in antimigrantstva s pomočjo nepredstavljivega hujskaštva slovenskih medijev, se je tokrat ohranila v podobni vsebini, vendar gotovo v manj zaznavnem obsegu. Za bolj decidirane ugotovitve bi bilo potrebno narediti večjo in podrobnejšo analizo, vendar pregled nobene od objav na Facebooku, ki govorijo o pomoči ukrajinskim beguncem, ne kaže na intonacijo, ki bi bila drugačna in ne bi uporabljala podobne ksenofobne retorike.

Pod objavo Sobotainfo smo lahko našli nekaj ogorčenih uporabnikov, ki so se negativno odzvali na protiukrajinsko hujskaštvo, vendar so bili v izraziti manjšini. Nekdo je apeliral celo k Bogu: »Veliko blagoslova otroku in mami. Ljudje, ki psujete res grdo, tudi vam naj pomaga Bog.«

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**