Korupcija

Februarja lani je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) objavila javni razpis za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov z ocenjeno vrednostjo 43,4 milijona evrov brez DDV. Prijavili so se trije ponudniki, na koncu je v igri ostal le eden. To je bil konzorcij podjetij Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne, prijatelja ministra Andreja Vizjaka. Konzorcij je za izvedbo projekta januarja letos zahteval 148,4 milijona evrov brez DDV, torej 3,4-krat toliko, kot je znašala ocenjena vrednost.

Direktor agencije Sandi Viršek je ugotovil, da taka ponudba ni dopustna, zato je 22. marca izdal sklep, da se javno naročilo ne odda. A sledil je obrat: vlada je 24. marca za novo direktorico agencije z 29. marcem, ko je Viršku potekel mandat, postavila vodjo Vizjakovega kabineta Petro Grajžl, ta pa je dan po prihodu na položaj preklicala odločitev predhodnika o neoddaji naročila. Ponudba, ki za dobrih sto milijonov presega ocenjeno vrednost, ostaja aktualna, mogočo posledico oddaje naročila konzorciju pa povzemamo s Twitterja (avtor je arhitekt, poznavalec javnega naročanja): »Dolenjski prijatelji si bodo razdelili štiri do pet zdravstvenih domov. Ali deset šol. Ali dve infekcijski kliniki.«

Navajamo še nekaj podrobnosti iz operacije, katere glavni akter je minister Vizjak. Vlada je januarja brez utemeljitve prenesla nadzor nad poslovanjem ARAO z ministrstva za infrastrukturo na ministrstvo za okolje. Od Jerneja Vrtovca k Andreju Vizjaku, torej. Vizjaka je tako znova pripustila k projektu gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov, kjer je že pred leti povzročil škodo. V prvi Janševi vladi (2004–2008) je bil na položaju gospodarskega ministra formalno odgovoren za nadzor nad poslovanjem sklada za financiranje razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Računsko sodišče je v reviziji, objavljeni leta 2011, potrdilo upravljavsko katastrofo sklada. Le odstavek iz poročila: »Donosnost portfelja sklada je bila v letu 2008 negativna in za 16,12 odstotne točke nižja od zahtevane donosnosti zaradi preveč tvegane naložbene politike sklada v letih 2006 in 2007, ko je pričel sredstva vlagati tudi v vzajemne, investicijske in indeksne sklade brez zajamčenega donosa in v delnice gospodarskih družb, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu kapitala.« Očitki so leteli na posle sklada z borznoposredniško družbo Perspektiva Darija Južne. Vizjak je takrat javno zatrdil, da sta z Južno res »prijatelja še iz starih časov«, da pa se na položaju gospodarskega ministra ni vpletal v posle sklada. S tem se je stvar tudi končala.

Skoraj 15 let pozneje ima Vizjak še večji vpliv. Devetindvajsetega marca letos mu je uspelo na čelo ARAO postaviti vodjo svojega kabineta Petro Grajžl. Ta je magistrica poslovnih ved in je v Vizjakov kabinet iz Komunale Brežice prišla, potem ko je to mesto februarja letos zapustil njen partner Aleksander Zupančič, saj je napredoval v vrh Elektra Ljubljana. Grajžlovo in Zupančiča poleg službenega napredovanja druži še zavod Vedno Zavedno, ki med drugim ponuja coaching, pri katerem »vam bomo brezplačno izmerili življenjsko energijo in pretočnosti v protivrednosti 80 eur«. Kakorkoli – Grajžlova je še nedavno urejala glasilo Komunalko, zdaj pa vodi eno najbolj specifičnih infrastruktur v državi. Za to nima nobenih referenc, pomanjkanje osnovnega znanja pa razkriva že njena prva poteza: tudi na Direktoratu za javno naročanje MJU pritrjujejo njenemu predhodniku, da naročnik ne sme sprejeti ponudbe, če ponudbena cena presega zagotovljena sredstva. In v razpisu postavljena vrednost gradnje (43,3 milijona evrov brez DDV) nesporno izhaja iz zadnje, to je že »E-verzije« investicijskega programa za odlagališče. Ta program je lani poleti potrdil minister za infrastrukturo, takrat še pristojen zanj. Program seveda ne vključuje vplivov vojne v Ukrajini, a poznavalci pravijo, da ta gradnje »niti v sanjah« ni podražila za 3,4-krat, poleg tega se je začela po oddaji ponudbe Škrabca-Petriča-Južne. Še to: omenjeni program ocenjuje celotne stroške z odlagališčem do leta 2059 (!) na 202,6 milijona evrov (po zdajšnjih cenah z DDV). Grajžlova bo agencijo vodila do imenovanja novega direktorja; na razpis, na katerega se je mogoče prijaviti do 12. aprila, se lahko seveda prijavi tudi sama. »Jedrska varnost, jedrska energija mi je blizu,« je povedala na torkovi seji občinskega sveta v Krškem.

Ob izbiri Grajžlove se lahko spomnimo, da se Janševi vladi leta 2012 za direktorja te agencije recimo ni zdel primeren Miroslav Gregorič, med drugim dolgoletni sodelavec Mednarodne agencije za jedrsko energijo in predstavnik komisije varnostnega sveta Združenih narodov za iskanje orožja za množično uničevanje v Iraku.