ZDA: »V Sloveniji resne omejitve svobode medijev, vključno z grožnjami novinarjem«

Poročilo ameriškega State Departmenta omenja tudi poraz predsednika slovenske vlade na vrhovnem sodišču, ki je razsodilo, da Twitter nikomur ne daje neomejene pravice komuniciranja, vrednostne ocene pa morajo sloneti na dejstvih

Vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu, ki zajema 198 držav in ozemelj, je glede Slovenije tokrat nekoliko daljše, med drugim zaradi položaja medijev. V poročilu so med drugim izpostavljeni pritiski vlade na STA in RTV Slovenija.

Glede Slovenije poročilo že v uvodu kot bistvena vprašanja človekovih pravic izpostavlja verodostojna poročila o resnih omejitvah svobode izražanja in svobode medijev, vključno z grožnjami novinarjem.

Iz poročila, ki je v celoti objavljeno na spletni strani State Departmenta in zajema leto 2021, je mogoče razbrati, da je Slovenija država, ki nima večjih težav s človekovimi pravicami, vendar pa je nekaj poglavij nekoliko daljših, na čelu s poglavjem o svobodi izražanja, vključno za novinarje in druge medije.

Kot navaja poročilo, so skrb zaradi nadlegovanj novinarjev, vladnega spodkopavanja neodvisnosti medijev in nepreglednih lastniških struktur medijev izrazili Evropska komisija, urad komisarja Sveta Evrope za človekove pravice in nevladne organizacije.

Poročilo omenja poraz predsednika slovenske vlade, ki ga sicer poimensko ne navaja, na vrhovnem sodišču, ki je razsodilo, da Twitter nikomur ne daje neomejene pravice komuniciranja, vrednostne ocene pa morajo sloneti na dejstvih.

Vsakoletno poročilo ameriškega State Departmenta o položaju človekovih pravic po svetu, ki zajema 198 držav in ozemelj, je glede Slovenije tokrat nekoliko daljše, med drugim zaradi položaja medijev. V poročilu so med drugim izpostavljeni pritiski vlade na STA in RTV Slovenija.

Poseben odstavek je namenjen odločitvi vladnega urada za komunikacije (Ukom), da preneha financirati STA, ki je posledično prišla na rob solventnosti. Evropska komisarka Vera Jourova je septembra ministra za kulturo Vaska Simonitija opozorila, da se morajo članice EU vzdržati pritiskov na medije in pozvala vlado, naj financira ter ohrani neodvisnost STA, spomni poročilo.

Sicer pa slovenskega premierja in nekatere druge državne uradnike omenja v povezavi s prijavami zaradi širjenja sovražnega govora in spodbujanja groženj proti novinarjem. Spletni napadi in nadlegovanja ustvarjajo sovražno ozračje, ki lahko vodi v fizično nasilje, ugotavlja poročilo. Kot spomni, je premier tako napadel novinarko Politica Lili Bayer, češ da v članku, v katerem poroča o slabšanju medijskega položaja v Sloveniji, laže po naročilu.

Premier je prav tako napadal RTV Slovenija, urednico na POP TV Tjašo Slokar Kos pa obtožil laganja o pandemiji in s tem povečevanja števila mrtvih in okuženih, navaja poročilo. Omenja tudi tožbo Društva novinarjev Slovenije proti voditeljici TV3 Normi Brščič in odgovornemu uredniku Tomažu Taskarju zaradi spodbujanja sovraštva in nestrpnosti s komentarji, da je črna rasa manj vredna, in o judovski zaroti.

Nekoliko daljši so tudi deli poročila o zaščiti beguncev, vračanju podržavljenega premoženja, položaja judovske skupnosti v Sloveniji, volitvah, pravicah žensk, delavcev in rasizmu. Glede beguncev poročilo omenja vračanje migrantov na Hrvaško, prijave kršitev pravic migrantov v azilnih centrih, dolge postopke o prošnjah za azil in omejitve gibanja.

Volilni proces v Sloveniji je ocenjen kot odprt in svoboden. Civilna družba poroča o primerih javne korupcije, podkupninah, pomanjkanju preglednosti v politiki in ekonomiji, lokalni strokovnjaki za korupcijo pa trdijo, da je ta v Sloveniji sistemska, preiskujejo pa se le osamljeni primeri, navaja poročilo. Omenja še korupcijo pri nabavah zaščitne opreme proti covidu-19, pri čemer vlada ni ukrepala.

Navaja tudi, da je trenutna vlada ukinila financiranje 15 nevladnih organizacij, ker je domnevno potrebovala denar za boj proti pandemiji. Nevladne organizacije pa premierja obtožujejo napadalne retorike in obtožb, da so partnerji levičarskih strank in se bogatijo.

Pri rasizmu ali diskriminaciji poročilo izpostavlja položaj Romov ter manjšin iz držav nekdanje Jugoslavije. Judovska skupnost pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi dejanj zanikanja holokavsta in revizije zgodovine po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo smrtno obsodbo generala Leona Rupnika.

Poročilo State Departmenta tudi letos med drugim omenja sodne zaostanke. Kot opozarja, je pravosodni sistem preobremenjen in se sooča s pomanjkanjem vladne podpore, zaradi česar prihaja do zaostankov.