Pirkovičev fiasko, ki je postal najnižja točka RTV Slovenija

Ni dvoma, zaključno soočenje na TV Slovenija tik pred volitvami se je sprevrglo v cirkus najnižje vrste in doseglo točko, ko nižje ne gre

Igor Pirkovič med neuspešnim vodenjem soočenja na TV Slovenija

Igor Pirkovič med neuspešnim vodenjem soočenja na TV Slovenija
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Novinarski in tudi medijski fiasko finalnega soočenja prvakov strank na TV Slovenija, ki bo zagotovo neslavno zapisan v anale javnega servisa zaradi popolnega debakla, je nekaj minut po zaključku v Odmevih morala povzeti Rosvita Pesek. Ni bilo časa za ocene, nevtralno je dejala: »Udeležencev je bilo na koncu v studiu opazno manj kot na začetku. Oddajo so v zadnjem delu zapustili Zmago Jelinčič, Luka Mesec, Ljubo Jasnič, Marjan Šarec, Tanja Fajon in Alenka Bratušek.«

Kaj se je zgodilo, da je opozicija, če odmislimo Roberta Goloba, ki ga zaradi covida v studiu ni bilo, zapustila sceno? Voditelj Igor Pirkovič ni bil kos nalogi, a če rečemo, da ji ni bil kos, smo zgrešili bistvo. Tam je bil, da simbolizira politični prevzem RTV hiše in vse, kar iz njega sledi: novinarsko navijaštvo, objestnost, pristranost, gostilniški diskurz, nedostojno odrezavost, zabavljaštvo.

Praznina studia: šest politikov ga je protestno zapustilo

Praznina studia: šest politikov ga je protestno zapustilo
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Pirkovič samo sprašuje

Da ne uživa niti minimalne verodostojnosti, ki bi jo moral kot voditelj, je bilo očitno že pred začetkom oddaje. In takšnega človeka pameten urednik niti po naključju ne bi spustil pred kamere. Toda lamentiranje je bob ob steno: ob nasilnem političnem kadrovanju, urednikovanju in janševizaciji hiše je bilo le vprašanje trenutka, kdaj bomo gledali oddajo, ki vsebuje čisto vse prvine strankarske Nova24TV in ji je zares mar zgolj za propagandne učinke tistih, ki so dosegli svoj vpliv na RTV servis. Pri čemer se je novinar, ki ne pozna občutka sramu, za nameček obnašal še samopašno, cinično in samozaverovano. In res, Pirkovič je gostil Janšo, kar je bil zanj bržkone izziv: oddaja bi morala vendar biti po njegovi meri, kot vsaka, medij pa, kot vsak, povsem prilagojen njegovemu pogledu na politiko, družbo in svet.

Vodenje oddaje, v kateri ni manjkalo odrezavosti, težkih besed, pa Jelinčičevega prostaškega sredinca, ki ga je kazal Ivanu Galetu, bodo najbrž še dolga leta kazali študentom novinarstva pri praktikumih na fakultetah. Morda je najbolj indikativna za soočenje bila mišelovka, ki so jo uredniki poskušali nastaviti Robertu Golobu po zgledu Planeta TV in Siola: dveh medijev, ki jih šef SDS že v celoti obvladuje. Način, na katerega je Pirkovič poskušal s svojim vprašanjem izpeljati še zadnji poskus kompromitacije osrednjega konkurenta na volitvah, pove vse: »Ali držijo obtožbe, da naj bi oprali 600 tisoč evrov? Samo vprašam.«

Jelinčič je ostal živ

Pirkovič je »samo spraševal« Goloba in seveda s svojimi namigi »samo« kompromitiral, kot se za propagandiste v službi politike spodobi, ne spodobi pa se za poklicnega novinarja. Da bo oddaja tragikomičen cirkus, je bilo zaznati že po zaigrani vložkih Zmaga Jelinčiča, ki je prvi zapustil studio, toda na način, da je samo zapuščanje bilo komično.

V vsej zanj značilni zaigranosti se je zdelo, da bo požel smetano pozornosti, če mu kasneje v tej gesti ne bi sledili še številni drugi. Toda ob premikanju čez stopnice studia je grdo padel. Smeha pa ni povzročil padec, ampak nespodobno vprašanje nekoga v studiu: »A je še živ?« No, Jelinčič mu je odrezavo repliciral: »Na žalost!«

Janša o namernem cirkusu

Po neistočasnem odhodu šesterice gostov Pirkovič ni šparal z ostrimi odzivi, njihove odhode je po reklamnem bloku arogantno komentiral z ugotovitvijo: »Veliko časa so zapravili za urejanje te oddaje in s tem, kaj bodo vse naredili z RTV-jem.«

Skratka, ne bomo jih pogrešali! Ob zaključni besedi, kot zadnji jo je dobil prav Janša in dobil jo je tudi prvi, kar smo sicer lahko pričakovali, pa smo že doživeli prvi odkrit komentar dogajanja. Premier, ki je nekoč v podobni situaciji že sam zapustil studio, je povedal, da je »prišel v ta cirkus, ki je bil narejen namerno«.

Duel med Golobom in Janšo

Duel med Golobom in Janšo
© RTVSLO / IN MEDIA RES

Takoj je postregel z razlago, da je opozicija zavestno želela zrušiti soočenje. Potem je citiral Marcela Štefančiča z okrogle mize, ki sem jih že podrobno analiziral, vključno z manipulacijo, skozi katero so bile kasneje interpretirane njegove besede in jo je prvi izpeljal Jože Možina v Utripu. Janša je zato le ponovil Možino v tem, ko se je ta obregnil ob Štefančičevo izjavo, da »drugače mislečih je tu ene par in vemo, kdo so«.

Janševa parafraza se je nanašala na zmanipulirano intenco: Štefančič seveda ni želel reči, da je v RTV hiši le »ene par« desničarjev, kajti sicer je hiša čisto levičarska in s tem prevladujoče pristranska, ampak da je v njej »ene par« novinarskih lakajev, ki ližejo škorenj političnega gospodarja.

S svojo interpretacijo in razlago, da je oddaja »bila namerno zapeljana v kaos«, se je premier poskušal postaviti v bran Pirkoviču in svojim kadrom v hiši, ki bi morala biti pod njegovo kontrolo, pa zaenkrat še ni povsem. Tragedija tistih, ki vztrajajo v servisu pri načelih profesionalnosti, pa je vedno bolj v tem, da jim hiša pri živem telesu sicer ne bo razpadla, ampak bo postala popolnoma nekredibilna.

Nižje ne gre

Ni dvoma, zaključno soočenje na TV Slovenija tik pred volitvami se je sprevrglo v cirkus najnižje vrste in doseglo točko, ko nižje ne gre: če se bomo po čem zapomnili dve uri z prostaškim Pirkovičem, ki se odkrito posmehuje vsem novinarskim maniram in ga v oddaji nikakor ne bi smelo biti, je to simboličen pokop javne radiotelevizije, kakršno smo poznali. Od 21. aprila 2022 dalje je TV Slovenija lahko samo še komična verzija Nova24TV, ob vsem spoštovanju do profesionalcev v njej, ki bodo morali dojeti, da so jim stvari ušle iz rok – da lahko eno vodenje Igorja Pirkoviča in taktirka Jadranke Rebernik v nekaj minutah izničita vse njihovo siceršnje delo.

Kolektiv novinarjev očitno ni našel formule upora ali pa ni izkoristil vseh možnosti, da bi se uprl, ki so na voljo. Vse zaman – ikona njihovih stališč, Igor E. Bergant, je v intervjujih celo razlagal, da v hiši ni nobene politizacije, da so problemi drugje, v tehnološko zastarelosti in podobno. Kakšna laž, kakšna slepitev! V tem oziru, in samo v tem, sta Pirkovič in Bergant dve plati istega problematičnega kovanca. Kot sem že večkrat povedal, bi ustrezna reakcija v razmerah političnega prevzema servisa zagotovo bila splošna (ponavljajoča se) stavka.

Včeraj smo zaradi fiaska soočenja lahko videli, da bo počasi tudi zanjo postalo prepozno.

k3EBkvhtjqk

hbQi5tlWPF0

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.