Smo bili res gostoljubni?

Čeprav v javnosti velja, da je Slovenija z odprtimi rokami sprejela bosanske begunce, je resnica žal trda in grda

Osnovne šole so bile tri leta organizirane v begunskih centrih. V srednjo šolo so se begunci lahko vpisali le, če so bila mesta prosta, ocen niso dobili, le potrdila o šolanju. (fotografiji sta bili posneti januarja 1993 begunskem centru v Postojni)

Z rojstvom države se je ob vseh prizadevanjih za njeno uspešno delovanje začel tudi boj za »nacionalno čistost«. Odstranjevanje Neslovencev, nebodijihtreba, ki naj bi ogrožali naša mir in varnost, je potekalo na način politične mimikrije, zato ga je bilo na začetku težje prepoznati. Šlo je za načrtovan sistem, ki so ga vodili v glavnem politiki desne usmeritve, izvajalo pa ga je poslušno uradništvo. Prvi so bili na udaru pri nas (še) živeči pripadniki JLA in njihovi sorodniki, zatem izbrisani in v istem času bosanski begunci. Izbris, dr. Dragan Petrovec ga upravičeno imenuje administrativni genocid, je nazadnje le doživel širše razkritje, javno zgražanje in obsodbe, čeprav krivci zanj, žal, ne bodo nikoli prišli pred sodišče. O trpljenju bosanskih beguncev pri nas pa ljudje zelo malo vedo. Podoben molk, kot je spremljal izbris, je spremljal tudi življenje beguncev pri nas. O njem se zunaj tako imenovanih zbirnih centrov in gostiteljskih domov, kjer so živeli, ni smelo nič vedeti, nič govoriti.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

Spletna Mladina na Facebooku

@SpletnaMladina na Twitterju