72 odstotkov mladih, ki so zaposleni za določen čas, od delodajalcev pričakuje redno zaposlitev

Nezadovoljnih je tudi 67 odstotkov samozaposlenih mladih

V sindikatu Mladi plus od nove vlade med drugim pričakujejo regulacijo platformnega dela, okrepitev sheme Jamstvo za mlade in poostritev nadzora nad kršitvami na delovnem mestu. Predsednica sindikata Tea Jarc je na novinarski konferenci dejala, da pričakujejo tudi vzpostavitev socialnega dialoga in vključitev mladih v oblikovanje politik.

V sindikatu ugotavljajo, da se med mladimi povečuje delež dolgotrajno brezposelnih. Po besedah predsednice sindikata je shema Jamstvo za mlade namenjena brezposelnim mladim, od vlade pa pričakujejo, da v okviru sheme pripravi ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas.

Pričakujejo tudi zaustavitev prekarnosti. "Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev," je povedala. Platformno delo po besedah Jarčeve ostaja brez pravega zakonskega okvira, v sindikatu pa zato pričakujejo, da bo nova vlada podprla evropsko direktivo, ki bi regulirala delo prek spletnih platform.

Opozorila je, da je inšpektorat za delo neučinkovit. "Nemudoma je treba zaposliti nove inšpektorje, inšpektorat pa bi moral nadzor delodajalcev izvajati brez predhodnih najav. V primeru kršitev pa namesto prijaznih opozoril večkrat izdati tudi sankcije," je dejala.

Polovica mladih, ki so zaposleni za določen čas, trdi, da jim to ne ustreza, 88 odstotkov pa je navedlo, da jim to ne ustreza dolgoročno.

Sabina Leben iz sindikata Mladi plus pa je predstavila rezultate ankete, v okviru katere so raziskovali položaj mladih na trgu dela. 63 odstotkov vprašanih mladih je odgovorilo, da jim njihov trenutni status na trgu dela ustreza. Med njimi je največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas in študentov, najbolj nezadovoljni pa so brezposelni mladi.

Polovica mladih, ki so zaposleni za določen čas, trdi, da jim to ne ustreza, 88 odstotkov pa je navedlo, da jim to ne ustreza dolgoročno. 72 odstotkov mladih, ki so zaposleni za določen čas, od delodajalcev pričakujejo redno zaposlitev. Nezadovoljnih je tudi 67 odstotkov samozaposlenih mladih. Raziskava je pokazala, da mladi dajejo prednost stabilnim in rednim zaposlitvam pred fleksibilnimi oblikami dela, saj bi 74 odstotkov vprašanih raje izbralo delo po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

S kršitvami, povezanimi z delom, se je že srečalo skoraj tri četrtine vprašanih mladih (73 odstotkov). Mladi so potrdili tudi, da prekarne oblike dela še vedno prevečkrat nadomeščajo redne zaposlitve, saj se je skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih že srečala s prikritim delovnim razmerjem.

"Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev."

Tea Jarc,
predsednica sindikata Mladi plus

Med kršitvami je največ mladih delo opravljalo kljub bolezni, skoraj polovica je že bila plačana na črno, delodajalci so kršili njihovo pravico do odmora, zamujali s plačilom in niso plačali uvajanja študentskega dela. 80 odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, vse skupine mladih pa so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem.

V sindikatu so zaskrbljeni, ker mladi redko prijavljajo kršitve. "Mladi kršitev ne prijavljajo, ker menijo, da s prijavo ne bi dosegli ničesar, ali pa zato, ker ne vedo, da sploh gre za kršitev. Slabo poznajo možnosti prijave in menijo, da lahko težave rešijo sami," je povedala Leben.

Zz61c9n1SZo