IK, STA

3. 5. 2022  |  Svet

Slovenija na indeksu medijske svobode padla za 18 mest

"Sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga spodbuja predsednik vlade Janez Janša, je privedlo do fizičnih in spletnih napadov," v poročilu za Slovenijo ugotavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja (RSF)

Predsednik vlade (in stranke SDS) Janez Janša je prispeval k uničevanju medijske svobode v Sloveniji

Predsednik vlade (in stranke SDS) Janez Janša je prispeval k uničevanju medijske svobode v Sloveniji
© Luka Dakskobler

Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto, najnižje doslej, je razvidno iz danes objavljenega indeksa mednarodne organizacije Novinarji brez meja (RSF). Ta v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos.

Sovražno vzdušje do novinarjev, ki ga spodbuja predsednik vlade Janez Janša, je privedlo do fizičnih in spletnih napadov, v poročilu za Slovenijo ugotavlja RSF. Čeprav je pravni okvir, ki varuje svobodo tiska, še vedno močan, pa so mediji podvrženi političnim pritiskom in strateškim SLAPP tožbam.

Čeprav so bili v Sloveniji mediji v javni lasti že v preteklosti podvrženi političnim pritiskom, so se ti po vrnitvi premierja Janše na oblast leta 2020 še okrepili, navaja poročilo. Kot dodaja, Janša običajno žali novinarje, za katere meni, da so preveč kritični.

RSF v poročilu tudi izpostavlja, da je vlada za več mesecev samovoljno ustavila financiranje Slovenske tiskovne agencije ter imenovala politične zaveznike v vodstvo RTV Slovenija in nadzorne organe. Poleg tega so mediji, ki jih nadzorujejo tisti, ki so blizu stranke SDS premierja Janše, deležni naložb madžarskih oligarhov, zvestih Viktorju Orbanu. Pomanjkanje preglednosti medijskega lastništva in dediščina slabo regulirane privatizacije pa ogrožata neodvisnost nekaterih medijskih organizacij, opozarja poročilo.

Novinarji, ki so preiskovali korupcijo ali upravljanje pandemije, so bili deležni spletnega nadlegovanja s strani podpornikov predsednika vlade, zlasti novinarke so bile deležne groženj. Med pandemijo covida-19 so novinarji, kritični do vlade, opozarjali na diskriminacijo pri dostopu do javnih informacij.

Po drugi strani pa so državljani pokazali solidarnost z novinarji in množično prispevali k pobudi za množično financiranje STA, potem ko je vlada ustavila njeno financiranje, še ugotavlja poročilo.

"Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn," je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.

Pri RSF so v lanskem letu opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav ter polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu.

Ta proces je med drugim viden na primeru ruske invazije na Ukrajino, saj je pred fizičnim konfliktom že divjala propagandna vojna, pojasnjujejo pri RSF. Kitajska pa na primer izkorišča svojo zakonodajo, da prebivalstvu omejuje dostop do drugega dela sveta in informacij.

Polarizacija pa je prisotna tudi znotraj demokratičnih družb, med drugim so to opazili v ZDA. K povečanim družbenim in političnim napetostim prispevajo tudi družbena omrežja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem pa so opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse večji vpliv oblasti na javne medije.

Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavil Norveško (1. mesto), Dansko (2.) in Švedsko (3.), kjer sledijo demokratičnem modelu s spodbujanjem svobode izražanja. Razmere pa so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa pa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.).

Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta, je zasedla 36. mesto. Položaj je v povprečju označen za problematičen. Razmere so težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih ocenjujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.

V okviru nove metodologije pri RSF medijsko svobodo definirajo kot učinkovito možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost.

Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.