»Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti«

Na NIJZ opozarjajo, da je na nekatere trende zdravja prebivalcev po občinah vplivala tudi epidemija covida-19

Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o zdravju prebivalcev po občinah kažejo, da so se nekateri kazalniki zdravja izboljšali, med drugim umrljivost zaradi samomora, drugi pa poslabšali, denimo stopnja umrljivosti po občinah. Ob tem ne gre zanemariti vpliva pandemije covida-19 na sicer želene trende, opozarjajo na NIJZ.

Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke prvega pandemičnega leta 2020, razen pri novih primerih raka, ki vključujejo podatke leta 2018.

V primerjavi s prejšnjo objavo v lanskem letu na NIJZ opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, ki jih povzroča alkohol.

Ponovno beležijo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016, se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj štiri odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj.

Manjše število prebivalcev je prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem pa se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. Po navedbah NIJZ to morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali pa bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.

Nekoliko se je zmanjšalo tudi število poškodovanih v transportnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opažajo tudi zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar prav tako lahko odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.

V primerjavi s prejšnjo objavo v lanskem letu na NIJZ opažajo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažajo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, ki jih povzroča alkohol.

Pri nekaterih kazalnikih so na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.

Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi je povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje.

Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre štiri dni.

Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v programu Zora pa za skoraj tri odstotne točke. Presejanost v programu Dora se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, ob tem pa še vedno ostaja nad zaželenim nivojem 70 odstotkov preiskovank v ciljni populaciji.

Prikazi in pojasnila NIJZ so po novem dostopni v novi sodobni spletni aplikaciji na naslovu obcine.nijz.si. Spletna stran prinaša številne izboljšave in nove možnosti - lažjo in bolj napredno navigacijo, interaktivni prikaz podatkov, različne načine primerjav med občinami in po letih, izris časovnih trendov ter nove aktualne vsebine.

Na NIJZ so pojasnili, da z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na ravni lokalne skupnosti spodbujajo krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.