Pismo ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM) ter na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) smo poslali dopis, ki ga v socialni državi pravzaprav ne bi smeli. Za kaj gre? V drugi polovici lanskega novembra smo na MDDSZEM in na ZPIZ naslovili primer delavke F. A. ki je prejela odločbo ZPIZ, s katero je razvrščena v 1. kategorijo invalidnosti, a ji z zadnjo odločbo vseeno ne pripada invalidska pokojnina. Razlog za to je v tem, da je »zavarovanka do dneva nastanka invalidnosti dopolnila 65 let starosti in bi morala za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine po 42. členu ZPIZ-2 imeti najmanj 15 let pokojninske dobe. Ker znaša zavarovankina ugotovljena pokojninska doba 13 let, 8 mesecev in 7 dni, niso izpolnjeni pogoji iz 42. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do invalidske pokojnine«.

Danes sem se pa MDDSZEM in na ZPIZ osebno obrnil na s primerom delavca A. A. Delavec se je z odločbo ZPIZ z dne 27. 12. 2021 razvrstil v 1. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 17. 2. 2021 in nima pravice do invalidske pokojnine. Razlog je v tem, da je »zavarovanec od dneva nastanka invalidnosti dopolnil 33 let starosti in bi moral za izpolnitev pogojev za pridobitev  pravice do invalidske pokojnine v skladu s 42. členom ZPIZ 2 imeti najmanj 4 leta, 4 mesece pokojninske dobe. Ker znaša zavarovančeva pokojninska doba 3 leta, 8 mesecev in 20 dni, niso izpolnjeni pogoji pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, zato se zahteva za priznanje pravice do invalidske pokojnine zavrne.« A.A. je star 34 let. Zaradi odstranitve tumorja je brez levega pljučnega krila. Je invalid prve kategorije in ne sme opravljati pridobitnega dela. Nima pravice do invalidske pokojnine. Nima pravice do invalidnine za telesno okvaro. Nima pravice do socialnih prejemkov (ima začasno prebivališče v Sloveniji). A.A. je brez lastnih prejemkov, finančno ga podpirajo prijatelji in znanci. Še enkrat: A.A. je invalid prve kategorije brez lastnih prejemkov.

A.A. je sicer delal na Kosovu deset let, vendar pa se tega očitno ni upoštevalo, predvidevamo da zato, ker ni sprejetega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo.

MDDSZEM in ZPIZ sem zato vprašal preprosto vprašanje: »Kako boste A.A.-ju zagotovili vsaj osnovno finančno preživetje? Kolikor vem, je v Ustavi RS še vedno zapisano, da smo socialna država. Pri A.A. tege občutka v tem trenutku pač ni, saj je večkratno administrativno onemogočen do dostopa do svojih socialnih pravic. Za katere je tudi on vplačeval v slovenske socialne blagajne.

Vem, da mi boste odgovorili, da tako pač piše v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ampak zakone pišejo ljudje, ne administrativni algoritmi / programi. Na vas se obračam kot na ljudi – in tako vas tudi sprašujem še enkrat – kaj boste naredili, da se A.A.-ju zagotovi vsaj osnovno finančno preživetje?«