13. 5. 2022 | Mladina 19 | Družba
Moja karantena v Šanghaju
Pričevanje slovenskega fotografa Matjaža Tančiča, ki je zaradi popolne zaustavitve javnega življenja v največjem kitajskem mestu že 40 dni ujet v svojem stanovanju
Matjaž Tančič je podobe svojih sosedov, ki jih je v času dolge šanghajske karantene na skrivaj ujel v objektiv skozi okno svojega stanovanja, že javno razstavil. S svojim mini projektorjem jih je ob štirih zjutraj, ko v bližini ni bilo nikogar, projiciral na sosednjo stavbo.
© Matjaž Tančič
Ura je dve popoldne. Sem v svojem stanovanju v osemnadstropnem bloku v zgodovinskem središču največjega kitajskega mesta Šanghaj, ki s 26 milijoni prebivalcev velja tudi za tretje največje mesto na svetu. Javno življenje je popolnoma zaustavljeno. Vsega skupaj lockdown traja že 45 dni, zame 40, za nekatere še dva tedna dlje. Z enim očesom nadzorujem kurjo juho, z drugim oprezam skozi kuhinjsko okno in skeniram dogajanje v bloku pred sabo. Dekle in upokojenec vsak na svojem koncu bloka skrbita za rastline na okenski polici. Mati treh nadebudnih otrok, ki so videti prikupni, a imam občutek, da so ji že zrasli čez glavo, poskuša zamotiti enega od njih, ta pa ni najbolj zadovoljen. Najbrž hoče ven. Moški se pogovarja po telefonu. Ženska pospravlja. Par obeša perilo, med njima otipljiva naveličanost. Najstnik spet bulji v računalnik. Na zaslon je prilepljen, že ko zjutraj vstanem – in ko se zvečer odpravljam spat, še vedno sedi na istem mestu. Zbran je, namrščen, verjetno se uči.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.