Volišča z istim naslovom niso volilna prevara

Z državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da je povsem običajno, da na istem naslovu deluje več volišč, lokacija volišč pa sicer ni določena z zakonom

V volilnih okrajih, kjer so kandidirali Golob, Klakočar Zupančič in Šetinc Pašek, je imelo 57 izmed 69 volišč isti sedež kot vsaj eno drugo volišče, vendar so kljub temu na vsakem volili drugi volilni upravičenci.

Novinarka Mojca Vočko je 2. maja v prispevku na svojem spletnem portalu Dosje trdila, da je bilo na letošnjih volitvah več volišč nezakonito evidentiranih večkrat in z različnimi podatki. Sklepala je, da gre za volilno goljufijo, saj naj bi državna volilna komisija tako »umetno napihnila« število glasov za nekatere kandidate.

Domnevno volilno prevaro je dokazovala na primerih Urške Klakočar Zupančič, Roberta Goloba in Mojce Šetinc Pašek iz Gibanja Svoboda. Vsi trije so kandidirali v volilnih okrajih, kjer je imelo več volišč isti sedež.

Z državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da je povsem običajno, da na istem naslovu deluje več volišč, lokacija volišč pa sicer ni določena z zakonom.

Vočko je v prispevku navajala točne podatke o številu glasov za tri kandidate stranke Gibanja Svoboda, vendar je na podlagi podatka, da je imelo v volilnih okrajih, kjer so kandidirali, 57 izmed 69 volišč isti sedež kot vsaj eno drugo volišče, sklepala, da so bili oddani glasovi na nekaterih voliščih evidentirani po večkrat.

Toda podatki z različnih volišč, ki so imela isti sedež, so različni, saj so glasovnico na vsakem lahko oddali le točno določeni volilni upravičenci.

Trditev, da so bili podatki z nekaterih volišč »nezakonito evidentirani večkrat«, a se med seboj absolutno razlikujejo, je manipulacija. Glasovnice volilnih upravičencev tudi na voliščih z istimi naslovi upoštevajo samo enkrat.

Mojca Vočko se je še spraševala, če je bilo na letošnjih državnozborskih volitvah res oddanih 10.928 neveljavnih glasovnic, saj da je to ogromno. Vočko je v prispevku sicer sklepala na podlagi podatkov DVK, ki je dotlej prestela 99,98 odstotka glasovnic.

Podatki DVK kažejo, da je bilo letos oddanih 11.080 neveljavnih glasovnic. Manj takih je bilo oddanih leta 2018 (10.357), največ pa leta 1992 (89.226).

Po podatkih mednarodnega inštituta za demokracijo in volilno pomoč je bilo v članicah EU na zadnjih parlamentarnih volitvah v povprečju oddanih 2,08 odstotka neveljavnih glasovnic, kar Slovenijo z 0,92 odstotka uvršča pod povprečje EU.

Več o tem si preberite v prispevku nepridobitnega medija Oštro.