»Gre za poslovniško nagajanje, ne pa za hudo oviro«

Vložitev 34 predlogov zakonov s strani opozicijskih SDS in NSi ni resna ovira, je pa pomenljiva njihova vsebina

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so v petek, na dan sklica novega parlamenta, vložili skupaj 34 predlogov popravkov zakonov, med drugim kar dva predloga sprememb zakona o RTV Slovenije. Ker je tudi koalicija – kot je predhodno napovedala – vložila predlog sprememb zakona o RTV Slovenije, so zdaj v parlamentarni proceduri trije predlogi zakonov o RTV. Ker je bila SDS pri vložitvi predlogov hitrejša, bosta njena predloga obravnavana pred koalicijskim.

Oba opozicijska predloga je vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivicem (SDS), pod oba je podpisanih 27 poslank in poslancev SDS in pri obeh pa je kot oseba, ki bo v imenu predlagateljev sodelovala pri predstavitvi navedena poslanka SDS Alenka Jeraj. Ker je vlagatelj dveh zakonov o isti materiji isti (SDS), se je v javnosti pojavilo vprašanje, ali obstaja določilo, po katerem mora ločena predloga o isti materiji združi in s tem racionalizirati postopek?

»Ne vem za nobeno določbo poslovnika, ki bi prepovedovala, da isti predlagatelji vložijo dva predloga zakona, ki ureja ista družbena razmerja. Dveh predlogov niso dolžni združiti v enega,« razlaga Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo Pravne fakultete.

»Ne vem za nobeno določbo poslovnika, ki bi prepovedovala, da isti predlagatelji vložijo dva predloga zakona, ki ureja ista družbena razmerja. Dveh predlogov niso dolžni združiti v enega.«

Rajko Pirnat,
katedra za upravno pravo Pravne fakultete

Glede dejstva, da je opozicija vložila maso zakonov, ki bodo morali biti sprocesirani, pa dodaja: »Gre seveda za poslovniško nagajanje. Vendar mislim, da se precej pretirava s tem, kako huda ovira so ti predlogi zakonov za delovanje nove vladne koalicije. Njeni poslanci lahko predlagajo splošno obravnavo vseh nesprejemljivih zakonov na naslednji seji in sprejmejo sklep, da niso ustrezni za nadaljnji postopek, s čimer je zakonodajni postopek končan in nadaljujejo z naslednjim.«

Predlog sprememb zakona o RTV, ki ga je predlagala koalicija (prvopodpisana je Mojca Pašek Šetinc iz Gibanja Svoboda), še ni dostopen na spletni strani Državnega zbora; je pa znano, da vsebuje le spremembe sestave upravljavskih organov v smeri njihove depolitizacije, njegov sprejem pa je predlagan po skrajšanem postopku.

Predloga sprememb zakona o RTV, ki ju je vložila skupina poslancev SDS, sta objavljena, vsebinsko pa pomenita nadaljevanje šibitve javnega zavoda RTV, ki se že dogaja v zadnjih mesecih. V enem od obeh zakonov je denimo predlagana sprememba RTV prispevka v »prostovoljni« prispevek, pri tem pa bi ga navzgor omejili, in sicer bi oseba lahko »prostovoljno« prispevala največ dvokratnik sicer določenega prispevka. Ob trenutnem prispevku (12,75 evra mesečno), bi tako prostovoljno lahko posameznik dal največ 25,5 evra. Hkrati se bi, kot predvideva drug zakon o RTV s strani istih predlagateljev stranke SDS, pet odstotkov zbranega RTV prispevka po novem namenilo za financiranje »uresničevanja javnega interesa na področju medijev«, torej za druge medijske projekte. V tem drugem zakonu o RTV poslanci SDS predlagajo tudi izločitev Oddajnikov in zvez iz javnega zavoda RTV v ločeno podjetje (d.o.o.), ki bi jo ustanovila vlada RS in bi bilo v lasti države.

»Gre seveda za poslovniško nagajanje. Vendar mislim, da se precej pretirava s tem, kako huda ovira so ti predlogi zakonov za delovanje nove vladne koalicije. Njeni poslanci lahko predlagajo splošno obravnavo vseh nesprejemljivih zakonov na naslednji seji in sprejmejo sklep, da niso ustrezni za nadaljnji postopek, s čimer je zakonodajni postopek končan in nadaljujejo z naslednjim.«

Tudi sicer je med 34 zakoni vrsta »prepoznavnih« SDS sprememb. Denimo med spremembami, ki jih predlagajo v zakonu o varstvu javnega reda in miru, je predlog, da se poviša globa za beračenje z utemeljitvijo , da se s tem »poudarja večja družbena škodljivost beračenja na javnem kraju«. Zdaj je predvidena globa, če »kdo na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine«, v višini 10.000 tolarjev, kar pomeni okrog 41 evrov, SDS pa predlaga uzakonitev globe od 50 do 250 evrov. S predlagano spremembo zakona o Slovenski tiskovni agenciji SDS predlaga uzakonitev spremembe, po kateri bi vlada (na predlog ministra za kulturo) imenovala štiri od petih članov nadzornega sveta STA. S to spremembo bi pristojnost imenovanja izgubil državni zbor, ki po veljavnem zakonu imenuje štiri nadzornike STA na predlog vlade, določena pa so področja, na katerih morajo strokovno delovati. SDS med drugim predlaga tudi spremembe zakona o državnem tožilstvu, v katerem med drugim predlaga, da se zahtevana ravne znanja angleščine za delegirane tožilce na Evropsko javno tožilstvo zniža. Zdaj veljavni zakon določa zahtevano najmanj raven C1, po novem pa bi zadoščala raven B2. Tako znižanje standardov v SDS utemeljujejo z navedbo, da »kadrovski bazen državnih tožilcev, ki bi obvladali angleški jezik na ravni učinkovitosti C!, ni zadosti velik, da bi zadovoljil zahtevam javnega poziva.«