Presenečenje pred stavko

Ali generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough zdaj počne prav nasprotno od tega, kar predlaga stranka SDS, ki se več kot očitno že pripravlja, da popolnoma potopi javno radiotelevizijo?

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough
© RTV SLO

V popolnoma razgretem ozračju dogajanja na RTV Slovenija presenečenjem ni videti konca – politično ugrabljen javni servis še dalje pleni široko pozornost zaradi ravnanj vodstva. Kot smo že napovedali, se je zdelo, da bo na mesto direktorja TV Slovenija po slovesu Janševe vlade »sparkiran« Uroš Urbanija, a je sledilo nekaj res nepričakovanega: generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je programskemu svetu posredoval prošnjo za predhodno soglasje k imenovanju Natalije Gorščak.

Iz hiše so še sporočili, da sta prispeli dve prijavi v roku, vendar je bila le ena posredovana v skladu z zahtevami razpisa, druga pa zato ni bila obravnavana. Če torej verjamemo takemu podatku, Grah Whatmough ni imel druge izbire pri odločitvi. Se je na koncu moral formalno odločiti za kandidatko, ki jo je sam razrešil in kako je možno, da druge prijave, če jo je vložil Urbanija, sploh niso obravnavali?

O nesmiselnem predlogu – na prvi pogled

Generalnemu direktorju kakopak nihče več ne verjame: njegove odločitve so v preteklosti bile očitno obarvane politično, profesionalno so bile nevzdržne in konfuzne, tokratni nepričakovani korak pa mu več ne more povrniti izgubljene verodostojnosti, česar se očitno zaveda tudi sam, saj ja zapisal: »Odločitev, da torej predlagam Natalijo Gorščak za direktorico Televizije Slovenija, se zato zdi na prvi pogled nesmiselna.«

© RTV SLO / In Media Res

Odkrivanje lastnih nesmiselnih korakov se nanaša predvsem na njegovo odločitev, da omenjeno 20. avgusta lani razreši z iste funkcije, na katero je zdaj znova predlaga. Takrat ji je očital »neukrepanje in opuščanje dolžnega ravnanja v času nujnih in prepotrebnih sprememb v izjemno zahtevnem javnem medijskem okolju, kakor tudi njeno neupoštevanje statutarnih določil ter ugotavljanja navzkrižij interesov«. Na to mesto je nato prišel kot vršilec dolžnosti Valentin Areh.

Grah Whatmough je sicer tik pred zdajci poskušal podaljšati rok za prijavo, vendar ga je v komediji procesualnih obratov spet skrajšal na prvotnega, kar je spet sumljivo. Vemo, da je bila druga prijava posredovana po elektronski pošti, zaradi česar ni bila obravnavana. Tokrat naj bi si premislil, ker si menda RTVS »zasluži direktorja s polnim mandatom, ki bo deloval predano, zakonito in v luči javnega poslanstva«, hkrati pa še poudarja, da TV Slovenija čakajo pomembna imenovanja kar treh odgovornih urednikov programov, česar ni mogoče opraviti brez imenovanega direktorja televizije oziroma vršilca dolžnosti.

Toda zaradi razmerij moči v Programskem svetu je zelo malo verjetno, da bi predlagano kandidatko potrdili svetniki, večinsko naklonjeni Janševi opciji.

Svarilo glede komunikacije

Po tihem je Grah Whatmough zagrozil, da pričakuje reševanje težav v internem krogu in da se umazano perilo ne pere v javnosti, tako se je izrazil, iz česar slutimo, da bo Natalijo Gorščak podpiral pod določenimi pogoji, če bi omenjena pristala na zahtevana pravila igre.

Obrat v dogajanju smemo pripisati tudi dejstvu, da je za 23. maj, torej že kmalu, napovedana opozorilna stavka novinarjev, kjer bodo zahtevali tudi direktorjev odstop, ob njem pa še odhod odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik, v. d. urednika uredništva za nove medije na MMC Igorja Pirkoviča ter predsednika programskega sveta RTV Slovenija Petra Gregorčiča. Strogo vzeto ni v položaju, ko bi lahko vsem na očeh postavljal kar pogoje, saj se njegovi dnevi zdijo šteti, zaradi česar bi lahko domnevali, da se želi s svojo odločitvijo še pred stavko prikupiti novinarskemu kolektivu, ki terja nič manj kot njegovo glavo.

Na drugi strani poskuša poslanska skupina SDS zavirati postopke, povezane z vložitvijo predloga novega Zakona o RTV Slovenija, na katerega stavi prihodnja Golobova vlada. Zato je pretekli petek v parlamentarni postopek vložila svojega, s katerim med drugim odpravlja obvezno plačevanje prispevka RTVS in omogoča fizičnim ter pravnim osebam, da se same odločijo, ali bodo ter v kakšni višini bodo plačevali RTV prispevek glede na to, koliko so zadovoljni s programi. Ob tem navajajo, da se plačniki odločajo za gledanje komercialnih televizij, s čimer pada tudi gledanost RTV Slovenija, pri čemer Janševa stranka navaja, da so oddaje vedno manj kvalitetne in da se je javni zavod RTV Slovenija zaradi novinarskega političnega in ideološkega aktivizma spremenil v družbenopolitični medij tranzicijske levice.

Želijo uničiti javni zavod

Pričakovali bi, da se bo vodstvo odzvalo na takšen manever ogrožanja, saj je splošno znano, da zavod brez denarja iz naslova prispevkov preprosto ne bi preživel in bi ukinitev pomenila njegov konec, vsaj sedanji obliki. Na podoben način sem dolga leta zaman opozarjal, da se prejšnja vodstva močneje uprejo apelom Janeza Janše, Aleša Hojsa in številnih drugih uporabnikov iz kroga SDS, ki so državljane pozivali, da se prispevka ne plačuje in ga tudi sami niso plačevali. Na koncu so v programski svet kandidirali takšne posameznike, ki ga ne plačujejo ali jim celo rubijo denar: tak primer je Vane Gošnik.

Nasprotno pa je generalni direktor pred nekaj dnevi ustanovitelja javnega zavoda pozval k uskladitvi višine prispevka z rastjo inflacije in naraščajočimi ostalimi stroški. Sicer je maja 2021 javno ugotavljal, da s predlogom vladi za zvišanje prispevka ne bi bil uspešen, zato se za ta korak ni odločil. Grah potemtakem počne prav nasprotno od tega, kar predlaga stranka SDS, ki se več kot očitno že pripravlja, da popolnoma potopi javno radiotelevizijo, če je ne bo uspela politično zavojevati do konca.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.