STA

17. 5. 2022  |  Družba

Zelo velik delež ljudi je na spletu že doživel agresivne zlorabe

Četudi se vedno več ljudi zaveda, s kom na internetu delijo osebne informacije, raven zaskrbljenosti glede tega ne narašča sorazmerno

© Flickr

Zelo velik delež ljudi je na spletu že doživel agresivne zlorabe, kažejo izsledki raziskave združenja za raziskovanje trga WIN International, pri kateri je sodeloval inštitut Mediana. Zaskrbljenost glede spletnih pasti medtem ne narašča sorazmerno, ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe ugotavljajo raziskovalci.

Vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN International je raziskavo glede vloge tehnologije v naših življenjih in varovanjem naših osebnih podatkov izvedlo med 15. oktobrom in 18. decembrom lani, potekala pa je v 39 državah sveta. V njej je sodelovalo 33.236 ljudi. V Sloveniji je pri izvedbi raziskave sodelovala Mediana, ki je anketirala 515 polnoletnih oseb, so v sporočilu za javnost pojasnili v Mediani.

Izsledke raziskave so objavili ob današnjem svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe.

Na svetovni ravni se je 76 odstotkov vprašanih strinjalo, da je tehnologija v njihovih življenjih pomembna ali zelo pomembna. Ta delež je malenkost manjši v Evropi (72 odstotkov) in v Sloveniji (69 odstotkov).

Kot izhaja iz raziskave, je bil izredno visok delež uporabnikov interneta že deležen bolj ali manj agresivnih oblik zlorabe. Tako je neželeno elektronsko pošto od podjetij, s katerimi predhodno niso imeli kontakta, prejelo 41 odstotkov vprašanih. Tarča poskusa phishinga je bilo 31 odstotkov sodelujočih, 12 odstotkov jih je bilo žrtev razkritja osebnih podatkov, medtem ko jih je 11 odstotkov doživelo vdor v elektronsko pošto ali zlorabo bančnega računa oz. kreditne kartice.

V Mediani ob tem poudarjajo, da je delež manj agresivnih oblik zlorab v Evropi in Sloveniji bistveno višji. Neželeno elektronsko pošto v Evropi je prejelo 58 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 67 odstotkov. Poizkus phishinga je pri nas doživelo 40 odstotkov vprašanih, kar je nekoliko pod evropskim povprečjem, ki znaša 47 odstotkov.

Najbolj agresivne oblike spletnih zlorab so sicer najbolj pogoste v ZDA (71 odstotkov), Hongkongu (64 odstotkov) in Mehiki (63 odstotkov). Na stari celini je najvišje po agresivnih oblikah zlorab Francija z 58 odstotki, sledi ji Velika Britanija s 47 odstotki.

S porastom spletnega nakupovanja in družbenih omrežij je tudi vedno več možnosti deljenja osebnih podatkov prek spleta. Tako je na svetovni ravni 48 odstotkov vprašanih dejalo, da jih skrbi, kadar delijo svoje osebne podatke na spletu. Od leta 2020 se je ta delež povečal za tri odstotne točke, poudarjajo v Mediani.

Vodilno svetovno združenje za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN International je raziskavo glede vloge tehnologije v naših življenjih in varovanjem naših osebnih podatkov izvedlo med 15. oktobrom in 18. decembrom lani, potekala pa je v 39 državah sveta. V njej je sodelovalo 33.236 ljudi. V Sloveniji je pri izvedbi raziskave sodelovala Mediana, ki je anketirala 515 polnoletnih oseb,

"Četudi se vedno več ljudi zaveda, s kom na internetu delijo osebne informacije, pa raven zaskrbljenosti glede tega ne narašča sorazmerno," so ocenili v Mediani.

Najbolj zaskrbljeni so glede deljenja osebnih podatkov prek spleta v Braziliji (72 odstotkov), na Kitajskem (71 odstotkov) ter v Turčiji (61 odstotkov).

V Evropi je bil delež nekoliko manjši, saj je zaskrbljenost izrazilo 44 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa je bil ta delež s 39 odstotki še manjši. Najmanj se z deljenjem podatkov prek spleta obremenjujejo Nemci, kjer je zaskrbljenost izrazilo zgolj 29 odstotkov vprašanih.

Raziskovalci na tem mestu opozarjajo, da je zavedanje glede tega, kaj se zgodi z osebnimi podatki, ko jih delimo z zbiralci podatkov, precej nizko. Tretjina vseh vprašanih je odgovorila, da ve, kaj se dogaja s podatki, ta delež je bil v Sloveniji nekoliko višji, in sicer je znašal 36 odstotkov.

Ob tem ugotavljajo, da je delež teh, ki se zavedajo, kaj se zgodi s podatki, na evropski ravni precej nižji. Četrtina vprašanih je namreč zatrdila, da ve, kaj se zgodi s podatki.

Zavedanje je sicer najvišje na Kitajskem (71 odstotkov), najnižje pa na Japonskem (16 odstotkov) ter na Finskem in v Južni Koreji (po devet odstotkov).

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.