»EU porabi več, kot znaša njen pravični delež«

Evropska unija (EU) uvozi več hrane, kot je izvozi, njeni uvozi in domača proizvodnja pa so v osnovi netrajnostni in uničujejo naravne vire, spodbujajo krčenje svetovnih gozdov ter izčrpavajo staleže rib, je opozoril Svetovni sklad za naravo (WWF)

Evropska unija uvozi več hrane, kot je izvozi, njeni uvozi in domača proizvodnja pa so v osnovi netrajnostni in uničujejo naravne vire, spodbujajo krčenje svetovnih gozdov ter izčrpavajo staleže rib, je v današnjem poročilu pod naslovom "Evropa jé svet" opozoril Svetovni sklad za naravo (WWF).

"EU porabi več, kot znaša njen pravični delež, naša trenutna visoka raven proizvodnje hrane pa je možna le zaradi obsežnega uvoza," je ob predstavitvi novega poročila dejal glavni avtor Jabier Ruiz.

Pri tem je poudaril, da namesto, da bi bila EU svetovna proizvajalka žita, je v resnici svetovna trgovina z živili višjega cenovnega razreda, ki svoje proizvode izvaža predvsem premožnejšim potrošnikom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da so številni uvozi in domača proizvodnja hrane v EU v osnovi netrajnostni, saj uničujejo naravne vire, spodbujajo krčenje svetovnih gozdov in izčrpavajo staleže rib. Kar 40 odstotkov hrane, proizvedene v EU, se nikoli ne porabi, EU pa ostaja tudi drugi največji uvoznik izdelkov, ki so povezani s krčenjem tropskih gozdov.

""EU porabi več, kot znaša njen pravični delež, naša trenutna visoka raven proizvodnje hrane pa je možna le zaradi obsežnega uvoza."

Jabier Ruiz,
Svetovni sklad za naravo (WWF)

"Zmanjšati je treba število živine in povečati delež zemljišč, na katerih se pridelujejo žita, stročnice, zelenjava in sadje za prehrano ljudi," je zahtevala strokovnjakinja za hrano pri WWF Tanja Dräger.

Poročilo je kritiziralo tudi količino zavržene hrane na kmetijah. Po ocenah se 1,2 milijarde ton hrane, namenjene ljudem, po vsem svetu izgubi med žetvijo ali kmalu po njej. To je približno 15 odstotkov celotne proizvodnje hrane. Glavni razlogi so regionalna prekomerna proizvodnja, izredne vremenske razmere ali premajhno povpraševanje.

Potrošniki si sicer želijo sprememb. Trije od petih Evropejcev naj bi želeli jesti bolj trajnostno pridelano hrano, trije od štirih pa si želijo, da bi zakonodaja EU zagotovila, da izdelki, ki se prodajajo v EU, ne bi povzročali izgube biotske raznovrstnosti.

"Evropska komisija se ne more več izogibati odločnim ukrepom za reševanje okoljskih in družbenih vplivov naše porabe hrane. Zdaj je čas, da se lotimo globoko zakoreninjenih problemov, ki so bistvo tega, kako proizvajamo in uživamo hrano."

Jabier Ruiz

Tudi mnogi okoljevarstveniki zahtevajo temeljit premislek o kmetijstvu v EU. Samo bolj trajnosten prehranski sistem bo lahko v prihodnosti zagotovil zanesljivo preskrbo s hrano doma in v tujini.

"Evropska komisija se ne more več izogibati odločnim ukrepom za reševanje okoljskih in družbenih vplivov naše porabe hrane. Zdaj je čas, da se lotimo globoko zakoreninjenih problemov, ki so bistvo tega, kako proizvajamo in uživamo hrano," je dejal Ruiz.