STA

23. 5. 2022  |  Svet

Kaj prinaša nova kriza?

"Ker se okoljska in varnostna kriza zaostrujeta, morajo vlade oceniti, kakšna tveganja so pred nami, razviti zmogljivosti za njihovo obvladovanje in povečati odpornost družbe," opozarja Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri)

Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri) v danes objavljenem poročilu ugotavlja, da nevarna mešanica okoljskih in varnostnih kriz predstavlja kompleksno tveganje za svetovni mir. Pri tem opozarja, da odločevalci niso pripravljeni na to "novo obdobje tveganj".

Globoke okoljske in varnostne krize se združujejo in krepijo, slika prihodnjih varnostnih razmer v svetu pa je mračna, opozarja poročilo. Prikazuje, kako se okoljske krize - podnebne spremembe, pomanjkanje virov, izumiranje vrst - prepletajo z varnostnimi krizami in drugimi grožnjami, kot je pandemija covida-19.

Med letoma 2010 in 2020 se je število oboroženih spopadov, v katere je bila vpletena vsaj ena država, približno podvojilo, prav tako pa se je podvojilo število smrtnih žrtev spopadov, beguncev in razseljenih oseb, in sicer na 82,4 milijona, navaja poročilo.

Leta 2020 se je število operativno nameščenih jedrskih bojnih glav po letih zmanjševanja povečalo, lani pa so vojaški izdatki prvič v zgodovini presegli 2 bilijona dolarjev.

Kar zadeva okoljsko krizo, približno četrtini vseh vrst grozi izumrtje, število žuželk opraševalk se hitro zmanjšuje, prav tako kakovost tal, nadaljuje se izkoriščanje naravnih virov. Zaradi podnebnih sprememb so ekstremni vremenski pojavi, kot so nevihte in vročinski valovi, vse pogostejši in intenzivnejši, kar povečuje nevarnost obsežnih izpadov pridelka, opozarja poročilo.

Raziskovalci so kot primer medsebojnega vplivanja kriz navedli razmere v Somaliji, kjer so dolgotrajna suša in drugi učinki podnebnih sprememb skupaj z revščino in šibko vlado ljudi pognali v objem islamistične teroristične skupine al Šabab.

"Mešanica teh kriz je strupena, globoka in škodljiva, institucije, ki so pristojne za iskanje rešitev, vključno z vladami, pa se prepočasi prebujajo."

Margot Wallström,
nekdanja švedska zunanja ministrica in evropska komisarka za okolje

V Srednji Ameriki pa se je zaradi vpliva podnebnih sprememb na letino žita v kombinaciji z nasiljem in korupcijo povečalo priseljevanje v ZDA, piše v poročilu.

Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 30 raziskovalcev, ki jih je vodila skupina mednarodnih strokovnjakov za okolje in varnost pod vodstvom Margot Wallström, nekdanje švedske zunanje ministrice in evropske komisarke za okolje.

"Mešanica teh kriz je strupena, globoka in škodljiva, institucije, ki so pristojne za iskanje rešitev, vključno z vladami, pa se prepočasi prebujajo," je v predgovoru k poročilu opozorila Wallström.

Pandemija je jasno pokazala, kakšno je tveganje, če se na krize ne pripravimo, je poudarila. "Ker se okoljska in varnostna kriza zaostrujeta, morajo vlade oceniti, kakšna tveganja so pred nami, razviti zmogljivosti za njihovo obvladovanje in povečati odpornost družbe. Najrevnejše države bodo za to potrebovale mednarodno podporo, ki jo morajo prejeti," je poudarila.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.