Zelenski: »Rusija ne namerava zapustiti zasedenih območij«

Ukrajinski predsednik je opozoril, da so razmere še posebej kritične v Donbasu, kjer je ruske sile obtožil, da skušajo "odstraniti vse, kar je živo"

Ruske sile v Ukrajini še naprej krepijo svojo ofenzivo na zadnji žep odpora v okolici regije Lugansk na vzhodu Donbasa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek zvečer opozoril, da Moskva ne namerava zapustiti zasedenih območij v regijah Harkov in Herson ter v Zaporožju in Donbasu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Potem ko je Ukrajina konec marca in v začetku aprila uspela pregnati ruske sile iz dveh največjih mest v državi, Kijeva in Harkova, pa sedaj priznava velike izgube v Donbasu, ki ga sestavljata regiji Lugansk in Doneck. Prav tam naj bi ruske sile okrepile ofenzivo in se osredotočile zlasti na zadnji žep odpora v okolici Luganska.

Ukrajinske oblasti opozarjajo, da ruske sile sedaj skušajo obkoliti mesta Severodoneck, Lisičansk, Popasna in Bahmut. Prav s padcem Bahmuta pa bi Rusija dobila nadzor nad ključnim križiščem, ki trenutno služi kot improvizirano poveljniško središče za večino ukrajinskih vojnih prizadevanj.

V svojem vsakodnevnem televizijskem nagovoru je Zelenski v ponedeljek zvečer opozoril, da so razmere še posebej kritične v Donbasu, kjer je ruske sile obtožil, da skušajo "odstraniti vse, kar je živo". V prvih treh mesecih invazije pa naj bi po njegovih besedah Rusija izvedla skoraj 1500 raketnih in več kot 3000 letalskih napadov.

Pred tem je Zelenski opozoril elito, zbrano na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, da počasna vojaška pomoč povzroča nepotrebne smrti, saj Ukrajinci "drago plačujejo za svobodo in neodvisnost". Hkrati je Zahodu sporočil, da bi bilo več deset tisoč življenj rešenih, če bi Kijev že februarja prejel vso potrebno orožje.

V ponedeljek je tako 44 držav na virtualnem srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine razpravljalo o vojaški pomoči Ukrajini. 20 držav se je zavezalo, da bo Kijevu zagotovilo dodatno orožje, preostale pa bodo usposabljale ukrajinsko vojsko, je sporočil ameriški obrambni minister Lloyd Austin.

Na srečanju se je Danska zavezala, da bo Ukrajini poslala protiladijski raketni sistem Harpoon, ki bi lahko Ukrajini omogočil, da se zoperstavi blokadi pristanišča Odesa, ki je sicer ključnega pomena za izvoz pšenice. Rakete bi lahko dosegle celo Krim, ki ga Moskva zaseda od leta 2014.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v ponedeljek napovedal, da bo zaradi "diktatorskega stališča" Zahoda Rusija pospešila razvoj gospodarskih vezi v evrazijski regiji, in kot pomembna partnerja poleg Kitajske navedel Indijo in Iran. Odločitev je zagovarjal s tem, da si Moskva želi biti odvisna le od sebe in tistih držav, ki so dokazale svojo zanesljivost, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

QXBKZ2SeZOU

9lSakNkVEUU

mfiR9eirfcY

W3YJNXkXnrw